Nujno je, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo bolj  upošteva Gospodarsko zbornico Slovenije pri pripravi ključnih strateških dokumentov in odločitev s področja digitalizacije, je sklep današnje seje Gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo (GSSD), ki kot cilj do leta 2030 izpostavlja napredovanje Slovenije na 5. mesto na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Krovna strategija Digitalna strategija 2030 bi morala biti dokument z ambicioznimi cilji, »saj gre za enega ključnih elementov za povečanje produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti slovenskega gospodarstva, pa tudi za zeleni prehod,« je pojasnil direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije Nenad Šutanovac. Povzel je ključne pripombe GZS z besedami, da »krovna strategija DSI 2030 upošteva zgolj malo število pripomb gospodarstva. Poleg manjkajočih merljivih krovnih ciljev je nenavadno tudi, da ministrstvo ne želi pozicionirati Slovenije relativno glede na druge države.« Krovna strategija je neusklajena s Strategijo digitalne transformacije gospodarstva, Strategija digitalnih javnih storitev pa potrebuje poglavje o storitvah za gospodarstvo in vpeljavo sodobnih agilnih metod in konceptov. Šutanovac je še dodal, da krovna strategija še vedno »ne vključuje uvedbe obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, in to je dolgoročno izjemno kritično.«

Pomanjkljivost slednjega je komentiral predsednik GSSD Igor Zorko, ki je opozoril, da mladi, »za katere se govori, da so se 'rodili' z digitalnimi znanji, sicer obvladajo razne aplikacije, vendar ta znanja za digitalni prehod gospodarstva in širše družbe še niso dovolj.« Nujno je graditi temelje tudi z reformo šolstva, naših bodočih mladih upov in strokovnjakov na digitalnih kompetencah ter obveznim predmetom računalništva in informatike, ker je »ta osnovni globalni jezik skoraj pomembnejši od govorjenih tujih jezikov.«

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je v razpravi dodal, da se sicer v Sloveniji v letošnjem letu pripravlja kar šest reform, pri čemer pri večini digitalizacija predstavlja pomemben segment. Prvi primer tega je zdravstvena reforma, ki vključuje več zakonov in naj bi bila zaključena v letu 2026. Začenja se sicer z zakonom o digitalizaciji v zdravstvu. Gorenšček je izpostavil, kako dobrodošla je vključenost strokovnjakov s področja digitalizaciji ob sami pripravi sprememb. Zato jih GZS aktivno vključuje ob pripravi svojih predlogov izboljšav novel zakonov na vseh nivojih javne razprave. 

Strateški svet je razpravljal tudi o nekaterih trenutno aktualnih novelah zakonov. Posebno pozornost so namenili zakonu o obveznih e-računih, kjer je Gospodarski strateški svet za digitalizacijo podprl obvezno uporabo e-računov med podjetji.

GSSD je trenutno sestavljen iz 23 predstavnikov vodilnih podjetij na področju digitalizacije, ki zastopajo interese 24 regijskih zbornic ter združenj oz. zbornic dejavnosti. Skupaj tvorijo edino posvetovalno telo, ki v prvi vrsti zastopa celotno gospodarstvo na področju digitalizacije, tako z vidika ponudnikov kot tudi uporabnikov tehnologij digitalizacije.