Prehod v nizkoogljično nevtralno družbo bo možen le z revolucionarno tehnološko prenovo industrije, ki bo podprta s temeljnimi spremembami v načinih proizvodnje, distribucije in porabe energije. Spremembe bodo tako korenite, da EU v tem kontekstu govori o tretji industrijski revoluciji. Eden pomembnejših energentov, ki bi pomenili preskok na tem področju, je zeleni vodik, ki bo omogočil večjo energetsko neodvisnost od klasičnih fosilnih goriv ter ohranitev konkurenčnosti ključne industrije. To so se strinjali udeleženci današnje konference na GZS, organizirane v sklopu priprave Promocijsko vertikalnega pospeševalnika na področju vodikovih tehnologij v okviru projekta »Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023«, ki ga sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija.

Za preživetje in razvoj gospodarstva je nujna zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z nizkoogljično energijo ter energetska samozadostnost, kar je mogoče doseči z ustrezno kombinacijo vseh nizko-ogljičnih virov energije, je uvodoma dejala izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič, pri čemer je izpostavila, da »moramo biti bolj ambiciozni na področju novih tehnologij, kot je zeleni vodik.« GZS podpira številne projekte, ki jih v Sloveniji nujno potrebujemo za prehod v zeleno družbo, ustvarjanje novih vrednostnih verig, delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dvig konkurenčnosti in blagostanja. »Smo podpornik uspešnega mednarodnega projekta Severno-jadranska vodikova dolina. Potencial razvoja na področju vodikovih tehnologij zaznavamo tudi pri drugih projektih. Vsekakor se na tem področju trudimo biti povezovalni člen med gospodarstvom in razvojno raziskovalnimi institucijami, kar smo dokazali tudi s podpisom zavezništva med gospodarstvom, politiko in znanostjo, ki postaja naša vsakodnevna obveza in fokus,« je še dodala.

Dogodek je ponudil dober pregled dogajanja na področju vodikovih tehnologij, ki prodirajo na številna področja, od energetike, industrije, transporta, obrambe do lokalnih skupnosti.

V okviru okrogle mize so SimonŠtrancar (Quantum energy), mag. Vekoslav Korošec (GZS), Simon Ferjuc (Tetida) in Rudi Pajtnar (KCSTV) razpravljali o tem, kako spodbuditi razvoj vodikove verige v Sloveniji in o vlogi zagonskih podjetjih. Največjo pomanjkljivost na področju razvoja vodikove verige vidijo v odsotnosti vodikove strategije, ki je Slovenija nima oziroma poskuša to področje nasloviti v okviru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Kritični so bili tudi do pomanjkanja virov financiranja, saj gre za drage tehnologije, ter premajhne povezanosti vseh vključenih deležnikov. Po korakih zagovarjajo najprej pospešitev OVE in okrepitev distribucijskega omrežja, zatem pa je treba preučiti, koliko vodika lahko sami proizvedemo in koliko ga bo treba uvoziti. Če želimo doseči razogljičenje do leta 2050, morajo biti vsi pilotni projekti vzpostavljeni do 2030. Seveda pa je pogoj za izvedbo vseh projektov priprava idejnih projektov in dokumentacije, saj v nasprotnem primeru tudi ni mogoče kandidirati za evropska sredstva. Predvsem pa je treba odločitve sprejemati takoj zdaj, drugače bomo zamudili (že zamujamo) konkurenčno prednost in potencial dodane vrednosti, ki jo prinašajo nove tehnologije ter bomo ostali zgolj sledilci in uporabniki le-teh.