Ali so slovenska podjetja pripravljena na umetno inteligenco?

Na področju umetne inteligence nas ta hip spremljajo revolucionarne spremembe, so se strinjali udeleženci posveta »Relevanca umetne inteligence za management v gospodarstvu« v organizaciji Alma Mater Europaea – ECM  (Alma Mater) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). 

 

»Po statističnih podatkih le 12 odstotkov podjetij z deset ali več zaposlenimi uporablja tehnologije umetne inteligence. Med tistimi 88 odstotki, ki je ne uporabljajo, med najpogostejšimi razlogi navajajo visoke stroške in pomanjkanje ustreznega znanja,« je uvodoma na posvetu o pomenu umetne inteligence za vodenje v gospodarstvu povedal predsednik GZS Tibor Šimonka. 

 

Dr. Barbara Toplak Perovič, glavni tajnik Alma Mater in predstojnica študijskih programov managementa na Alma Mater, je dejala: »Vsaka sprememba prinese nove priložnosti. Pri tem nekateri pogrnejo, nekateri se prilagodijo, najpametnejši jih unovčijo. Tako bo tudi pri uporabi umetne inteligence. Ker ne gre za pravo inteligenco, ampak za novo generacijo strojnega učenja, je potrebna naša inteligenca.«

 

Podpredsednik GZS Igor Zorko, direktor ZZI, je poudaril, da nad pospešitvijo digitalnega razvoja Slovenije in slovenskega gospodarstva bdi Gospodarski strateški svet za digitalizacijo GZS. Na operativni ravni se s tem področjem najbolj ukvarja Združenje za informatiko in telekomunikacije, kjer je temu posvečena posebna spletna stran AI4SI. Izdan pa je bil tudi Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja.

 

Devid Palčič, ustanovitelj in direktor Robotine, je slikovito opisal prihajajoče spremembe pri vodenju: »Vračamo se v organizacijske modele iz časov velikih posameznikov, kot je Leonardo Da Vinci … Samo, da bo ekipo učencev v veliki meri nadomestila umetna inteligenca. Temu primerno bo potrebno prilagoditi tudi vodenje.«

 

Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica in solastnica družbe Roto Slovenija, je poudarila prednost UI za privabljanje mladih kadrov zunaj najmočnejših centrov gospodarstva: »Z robotizacijo bomo zadržali vrhunske mlade kadre v Pomurju. Z optimizacijo in planiranjem proizvodnega procesa pa lažje predvidevali izpade opreme oz. odsotnosti delavcev.«

 

Akademika dr. Matjaž Gams iz Inštituta Jožef Stefan (IJS) in dr. Matej Mertik iz Alma Mater sta opozorila na širše dimenzije hitrega vzpona umetne inteligence. Dr. Matjaž Gams: »Nastaja vrsta uspešnih aplikacij za posameznike in podjetja, ki omogočajo 100% porast storilnosti/produktivnosti in 30 % porast kvalitete. Po prodoru osnovnih GPT sistemov se razširjajo konkretne aplikacije, podobno kot se je po prodoru elektrike začela pojavljati vrsta naprav od luči do pečic, hladilnikov itd. Kdor temu ne bo sledil, bo zaostal.«

 

Dr. Matej Mernik je opozoril na to, da je samo od nas, človeštva, odvisno, koliko se bomo ujeli v pasti: »Živimo v razburljivem in zgodovinskem obdobju, ko algoritmi vzorčenja vstopajo v naš komunikacijski svet, v osnovo sredstvo komunikacije - jezik. Le od nas je odvisno, na kakšen način bomo te tehnologije uporabili in s priložnostmi zrasli ter nadgradili svoje delo, razmišljanja in učinkovitost ter koliko se bomo ujeli v pasti. Te bodo gotovo prišle, kot so to v vseh prebojih do danes, in bodo s sabo prinesle nova spoznanja.«