Člani Strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje so na seji ostro obsodili kršitve Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta in pozvali Vlado k večjemu vključevanju, spoštovanju in upoštevanju socialnih partnerjev pri sprejemanju predpisov in drugih odločitev na ekonomskem in socialnem področju. »Na sestanku s predsednikom vlade nismo dobili trdnih zagotovil, da kršitev v prihodnje ne bo. Ministrstva morajo pri pripravi zakonov vključiti dovolj časa tudi za potrebe obravnave na ESS. Hitenje pri sprejemanju tako pomembne zakonodaje ne more biti izgovor,« je bil jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

»Na GZS naslavljamo številne izzive, a vlada ne reagira, ko je še čas. Izzivov ne rešuje,« je uvodoma bila kritična generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ko je izrazila skrb nad upadom proizvodnje, ob katerem bi pričakovala, da bi tudi v vladi »zazvonili vsi alarmi.« Razmere se namreč od energetsko intenzivnih podjetij vedno bolj širijo na podjetja vzdolž verig vrednosti. Dotaknila se je tudi osnutka novega NEPN, ki buri duhove, in zaradi katerega je GZS naročila študijo o ekonomskih in podnebnih učinkih zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije, ki jo je izdelal prof. dr. Jože P. Damijan.

Mitja Gorenšček je članom strateškega sveta razložil ozadje pogajanj glede Zakona o delovnih razmerjih. Odločno je zavrnil namigovanja sindikalne strani, da naj bi delodajalska stran zavirala pogajanja. »Že na začetku smo se dogovorili, da bodo naprej na vlado šle samo točke, ki jih bomo predhodno uskladili in se z njimi vsi strinjali, kar je bilo v nadaljevanju preklicano. Zaradi nespoštovanja pravil in vseh procesnih kršitev so za nas dosedanja pogajanja nična in predlagamo, da se začnejo znova. ZDR-1 je mala delavska ustava, zato se moramo sprememb lotiti premišljeno, argumentirano in predvsem dogovorno,« je bil jasen Gorenšček. Prisotni člani strateškega sveta so se strinjali, da morajo biti spremembe ZDR-1 uravnotežene ter usklajene med socialnimi partnerji, zato od vlade zahtevajo, da so lahko samo usklajene spremembe predmet obravnave v zakonodajnem postopku.

Člani strateškega sveta so obravnavali tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obsodili kršitve socialnega dialoga pri njegovi obravnavi. Nasprotovali so načinu financiranja, kot ga predvideva predlog, ker ta povečuje obremenitev podjetij, ter predlagali, da bi financiranje uredili v posebnem zakonu. S tem bi pridobili nekaj časa za iskanje alternativnih virov financiranja in za njihovo usklajevanje.

Udeleženi člani strateškega sveta so podprli prizadevanja GZS za uvedbo trajne sheme ukrepa čakanja na delo in/ali skrajšanega delovnega časa in predlagali, da GZS pobude ponovno naslovi na pristojna ministrstva. »Vse evropske države, kamor Slovenija največ izvaža in s katerimi se rada primerja, imajo to področje sistemsko urejeno. Pri nas moramo ob vsakem izbruhu krize prositi državo, da podjetjem omogoči ukrep, ki zanje pomeni, da se jim ni potrebno odreči usposobljenim kadrom in da lažje prebrodijo obdobje zmanjšanega obsega naročil,« je ob tej priložnosti poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Na seji je bil obravnavan tudi Zakon o čezmejnem opravljanju storitev. Člani strateškega sveta so obsodili nespoštovanje rokov s strani pristojnih ministrstev in jih pozvali, da se čim prej dogovorijo ukrepi za ohranitev konkurenčnosti slovenskih izvoznikov storitev. Delodajalci smo namreč pogojno soglašali z zakonom na podlagi zagotovil vlade, da bo najkasneje najprej do marca, nato pa do konca junija letos našla rešitev, kako na drugi strani razbremeniti stroške dela delavcev, napotenih v tujino, vendar se tega dogovora ni držala. S strani članov strateškega sveta je bilo opozorjeno, da gredo konkurenčne države z razvojem v popolnoma drugo smer, in sicer v smer spodbujanja konkurenčnosti izvoza domačega gospodarstva, ne pa omejevanja.