»Slovenska industrija se velikokrat sooča z očitki, ali morda celo stereotipi, da premalo dela na zelenem prehodu, na energetski učinkovitosti in ogljični nevtralnosti. Vendar anketa, ki smo jo naredili med podjetji te stereotipe demantira, saj kaže, da že tri četrtine podjetij dela na teh projektih,« je na posvetu o Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) uvodoma povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in še enkrat spomnila, da je cilj gospodarstva, da NEPN vsebuje take ukrepe, ki bo industriji zagotovila stabilen in konkurenčen vir energije. »Če tega ne zmoremo ali ne želimo, potem moramo tej industriji tudi jasno povedati, da ji v tej deželi ni mesta,« je bila jasna Nahtigal. 

Posveta, ki ga je organiziral Strateški svet GZS za energetski prehod, se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in izpostavil, da nima izzivov na področju energetskega prehoda le Slovenija, ampak tudi druge evropske države. Zaveda se, pravi, da bomo morali sprejemati hitre in ciljane ukrepe, ki morda ne bodo vedno dobro sprejeti v javnosti. Vendar je to neizbežno, če se hočemo kot družba izogniti v bodoče scenarijem, kot smo jih videli letos poleti v Sloveniji. »Slovenija seveda ne bo rešila podnebne krize globalno, mora pa opraviti svoj del naloge. Zato je najbolj smiselno, da sami najdemo pot, konsenz, ki bo čim bolj uravnotežen z vidika vseh deležnikov, tudi gospodarstva,« je poudaril minister.

Na anketo GZS je odgovorilo 211 podjetij (35 % velikih podjetij), ki predstavljajo 11,7 milijarde prihodkov (kar predstavlja 27 % prihodkov pridelovalnih dejavnosti) in 52.360 zaposlenih. Kar tri četrtine anketirancev že izvaja projekte zelenega prehoda. Seveda prednjačijo velika podjetja, ki imajo na razpolago več resursov. Večina jih dela na projektih energetske učinkovitosti, zamenjav energentov, ponovne uporabe surovin, spremembe tehnologij in podobno. 68 % podjetij uporablja kot energent električno energijo (EE) in kar 28 % anketiranih jo že sami proizvajajo, predvsem s pomočjo sončne energije. Tretjina podjetij načrtuje elektrifikacijo procesov, vendar izpostavljajo pomanjkanje tehnologij na trgu, ki bi omogočile nadomestilo fosilnih goriv z EE. Vprašana podjetja so skupaj vložila že 200 milijonov evrov v zeleni prehod, v planu pa imajo investicije še za 300 milijonov. Kot ozka grla pa podjetja navajajo financiranje (pomanjkanje državnih razpisov), okoljevarstvena dovoljenja, nejasna zakonodaja, pomanjkanja kadrov in znanja ter nerazvite tehnologije.  

Glede financiranja so predstavniki ministrstva napovedali, da bo v kratkem na razpolago 26 milijonov evrov iz Podnebnega sklada. Prav tako je projektom zelenega prehoda v gospodarstvu namenjen tudi paket pomoči iz načrta za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo 40 mio evrov. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport načrtuje drugo leto večji ukrep, ki bo prijaviteljem ponujal subvencijo tja do 1,9 milijona evrov za projekt. Pripravljavci NEPN so še napovedali, da bo v prihodnje na voljo tudi posebna pisarna oz. kontaktna točka, kjer bodo pomagali podjetjem pri identifikaciji in prijavi na ustrezne razpise. NEPN predvideva tudi ukrepe za hitrejše in poenostavljeno umeščanje v prostor za obnovljive vire.

Udeleženci posveta, ki se ga je udeležilo veliko število predstavnikov podjetij, so v razpravi o sklepih izpostavili napredek v prenovljenem NEPN, ki bolj upošteva specifike Slovenije in sicer hidroenergijo in biomaso. Pohvalili so pospešitev postopkov na področju načrtovanja in izgradnje JEK2. Izpostavili so potrebo po strategiji za energetski prehod energetsko intenzivne industrije in po večji preglednosti vseh dajatev in prispevkov na področju energetike, okolja in podnebja ter kam se ta sredstva stekajo, koliko znašajo in kakšna je struktura porabe teh sredstev.