Mediji

Arhiv: Materiale potrebujemo - ali jih bomo izdelovali mi, ali kdo drug

Industrija proizvodnje materialov je trenutno v največji stiski in se sooča z zaskrbljujočim padanjem naročil. Potrebujemo konkretne in ciljane ukrepe države. Država, ki ne bo imela zadostnih virov strateških materialov, jih bo prisiljena uvažati, zato mora s svojimi materiali upravljati pametno ter spodbujati vlaganja v raziskave in razvoj alternativnih materialov in tehnologij«, je bila jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki se je udeležila letnega srečanja SRIP MATPRO (Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti) na Bernardinu.

Kovinski in multikomponentni materiali so ključne surovine za številne industrije, kot so avtomobilska, gradbena, elektronska, energetska, letalska in druge industrije. »Pomanjkanje teh materialov lahko omeji proizvodnjo in vpliva na odvisnost od proizvodnje iz tretjih držav, ki te materiale proizvajajo z bistveno višjim ogljičnim odtisom«, je poudaril predsednik sveta SRIP MATPRO in hkrati predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ki govori iz lastnih izkušenj. S tem, ko so v Talumu ukinili proizvodnjo primarnega aluminija in ga morajo uvažati iz Azije, se jim je ogljični odtis proizvodnje podvojil.

Aluminij je nepogrešljiva sestavina vetrnih turbin, sončnih panelov, hidroelektrarn, baterij, električnih vozil, sistemov za prenos elektrike, sistemov za energetsko učinkovitost stavb itd. Samo za proizvodnjo čistih tehnologij se bo povpraševanje aluminija po napovedih povečal s 14 milj. ton v letu 2020 na 21 milj ton do leta 2050. Poleg neto ničelnih tehnologij se aluminij množično uporablja za embalažo v živilski, farmacevtski industrija, uporablja se tudi v vojaških, komunikacijskih, digitalnih in vesoljskih tehnologijah.

Anders Wijkman prihaja s Švedske. Je znanstvenik, mnenjski voditelj in avtor, ki se ukvarja predvsem z vprašanjem zadostnosti in recikliranja naravnih virov. Pravi, da naravni viri niso nekaj samoumevnega in niso neskončni. Trenutno se ukvarjamo z zmanjševanjem fosilnih virov, ampak v bodoče bomo morali fokus preusmeriti tudi na manjšo uporabo in reciklažo strateških surovin. Državam v razvoju, ki bodo v prihodnje največ trošile naravne vire moramo pomagati, da se bodo razvijale na bolj trajnosten način, pravi Wijkman, ki vidi rešitev v elektrifikaciji, ki ne bo temeljila na fosilnih gorivih, v tehnološki transformaciji in reciklaži surovin.

Evropski poslanec Franc Bogovič je bil poročevalec za odbor za regionalni razvoj in kohezijo pri EP za pripravo mnenja o uredbi o kritičnih surovinah, ki jo je Evropska komisija predlagala marca letos. »V luči zmanjšanja strateške odvisnosti EU je potrebno zagotoviti zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno oskrbo s kritičnimi surovinami«, pravi Bogovič. Izpostavil je pozornost, ki bi jo morala EU nameniti državam kandidatkam in sosednjim državam, ki so bogate s strateškimi surovinami. »Brez dostopa do teh surovin, digitalni in tehnični prehod ne bo deloval. Brez baterij ne bo e-mobilnosti in brez litija ne bo baterij«, je sklenil Bogovič.

»Ob izrednem  porastu zahtev po aluminiju in jeklu je nujna ohranitev obstoječe proizvodnje teh kovin v Evropi in v Sloveniji«, je prepričan prof. dr. Jožef Medved z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Metalurška in kovinsko predelovalna podjetja imajo v Sloveniji pomembno vlogo, saj ustvarijo 25 % BDP. »Metalurgija ni onesnaževalec in velik porabnik energije, ampak velika priložnost za razvoj in napredek«, še dodaja Medved. Priložnost vidi tudi v recikliranju aluminija, ki ga je mogoče reciklirati »neskončno velikokrat«, ne da bi pri tem izgubili svoje lastnosti, kar prispeva k bolj učinkovitemu upravljanju z viri. Povečujejo se tudi potrebe po jeklu, zato Medved predlaga, da se določijo merila za nizkoogljično jeklo in aluminij in da se tudi jeklo doda na seznam strateških kovin.

Prof. dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta je izpostavil, da materiale potrebujemo, vprašanje je le, kdo jih bo delal, mi ali kdo drug. Je pa vprašanje, ali res potrebujemo toliko materialov? Živimo namreč razsipno in potrebno bo zmanjšati rabo tako materialov, surovin kot vseh naravnih virov nasploh.

Z njim se strinja tudi prof. dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije in dodaja: »Zeleni prehod in brezogljična družba sta nujna, vendar ne za vsako ceno. Pristopati je potrebno premišljeno in na podlagi znanstveno podprtih raziskav. Večji poudarek moramo dati na recikliranje ter izrabo sekundarnih surovin«. Na primeru sončnih panelov, avtomobilov in vetrnih turbin je naštel prednosti, ki jih lahko doprinesejo strateški materiali, kot na primer zmanjšanje porabe energije, večja trdnost in manjša potrebna količina materiala, nižje trenje in nižja izguba energije, večja odpornost, večja reciklabilnost in manjša poraba energije ter nižji ogljični odtis.

Predsednik sveta SRIP MATPRO Drobnič je posvet zaključil s petimi zavezami. Da bi v naslednjem razpisnem obdobju podjetja vključena v SRIP še dodatno povečala dodano vrednost. Da bi pritegnili v panogo čim več mladih. Da bi povečali vlaganja v raziskave in razvoj, tako država kot podjetja sama. Da bi odločevalci razumeli, da je predelava materialov ključna za zeleni prehod. In da bi industriji zagotovili predvidljivo poslovno okolje brez dodatnih bremen.

FOTO: Na okrogli mizi o materialih kot strateški konkurenčni prednosti so govorili dr. Jernej Štromajer, sekretar v kabinetu ministra na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, dr. Slobodan Šešum, generalni direktor Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, dr. Tomaž Boh, v.d. generalnega direktorja Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Gorazd Jenko z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kjer se ukvarja s koordinacijo strategij pametne specializacije. Slišali smo, da je slovenska industrija materialov veliko bolj zelena in trajnostna kot tista na vzhodni polobli sveta. Da so podjetja, ki sodelujejo v SRIP MATPRO od leta 2014 do lani povečala dodano vrednost za 63 %, kar uvršča ta SRIP med najbolj uspešne. Pogosto pa so govorniki izpostavili kadre, ki jih je v Sloveniji premalo, da bi lahko izkoristili izzive in prednosti, ki jih prinaša zeleni prehod.

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.