»Če bi se v Sloveniji toliko pogovarjali o zviševanju produktivnosti, kolikor se o spremembah ZDR, bi imeli zaposleni veliko več koristi,« je ob robu dvodnevnih pogajanj o noveli Zakona o delovnih razmerjih komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Spomnimo, da delodajalske organizacije podpirajo spremembe ZDR v delu, ki v slovenski pravni red vnašajo evropski direktivi – ti namreč prinašata dodatne koristi prav za zaposlene. Ker je rok za uveljavitev teh direktiv 15. november, sicer bo Slovenija plačala milijon in pol evrov kazni, so delodajalske organizacije predlagale, naj vlada poleg direktiv pošlje v parlamentarno proceduro še tiste spremembe in določila, kjer je bilo doseženo soglasje socialnih partnerjev. Delodajalske organizacije so se namreč, poleg evropskih direktiv, strinjale tudi z dodatnimi 13 členi, ki prav tako prinašajo koristi za zaposlene. Prav tako smo socialni partnerji uskladili še dve dodatni zavezi iz koalicijske pogodbe, to sta ureditev agencijskega dela in ureditev pisnega opozorila pred odpovedjo.

»Kljub očitkom sindikalne strani in dejstvu, da smo bili v času pogajanj o ZDR izigrani, smo delodajalci izkazali visoko mero konstruktivnosti in sodelovanja, zato ne moremo razumeti, da so sindikati pripravljeni kar tako zavreči vse, kar je bilo usklajeno, in državo izpostaviti tveganju plačila kazni,« dodaja Gorenšček in spomni, da so bila pogajanja za prenovo ZDR kompromitirane že takrat, ko je minister za delo poslal predlog v javno obravnavo še preden so bila pogajanja zaključena. Zato bi bilo po mnenju delodajalcev edino pravično, da bi vlada potrdila le tiste spremembe ZDR, ki so usklajene med socialnimi partnerji, o vseh ostalih predlogih in odprtih vprašanjih pa bi se pogovarjali na novih pogajanjih. Taka rešitev, poleg podpisa Sporazuma k Protokolu vlade Republike Slovenije in socialnih partnerjev o spoštovanju socialnega dialoga, bi pomenila tudi obnovitev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta, za kar si prizadevamo vse tri strani.