Najnovejše novice so dostopne na strani Media GZS >>
»Po našem mnenju je francoski model najbolj primeren, če razmišljamo o kolektivnem zavarovanju podjetij v primeru naravnih nesreč«, je ocenila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS na okrogli mizi v soorganizaciji s časopisno hišo Dnevnik ob robu podelitve Slovenskih gazel. Pojasnila je, da se je GZS začela s tem vprašanjem ukvarjati na pobudo podjetja KLS, ki je bilo v avgustovskih poplavah med najbolj prizadetimi. »Skrbi namreč dejstvo, da se je v avgustovskih poplavah pokazalo, da je bilo le malo podjetij zavarovanih za primer poplave«, je še dodala Nahtigal in povedala, da so preučili tri modele, francoski, španski in švicarski in francoski se zdi najbolj primeren za Slovenijo.
Program zavarovanja za naravne nesreče (Catastrophes Naturelles) v Franciji je namenjen za kritje škod zaradi poplav, neurij, hurikanov, ciklonov, plazov, potresov, itd. Gre za sistem sodelovanja države in zavarovalnic: zavarovalnice so odgovorne za zagotavljanje ponudbe zavarovanj za naravne nesreče, država pa je odgovorna za zagotavljanje pozavarovanj in vzpostavitve načrtov za preprečevanje in blaženje posledic naravnih nesreč. Zavarovanje se sklene poleg standardnega premoženjskega zavarovanja kot obvezna dodatna razširitev in obračuna se dodatna premija po enotni tarifi. Pomembno vlogo ima državna pozavarovalnica CCR (Caisse Centrale de Reassurance), ki je dolžna sprejeti v pozavarovanje vsa zavarovanja za naravne nesreče v okviru programa NatCat.
Tudi Peter Filip Jakopič, direktor službe za Zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav se strinja, da je francoski primer najbolj primeren, vendar opozarja, da imajo v Franciji več desetletij izkušenj s tem. Razkril je tudi, da je njihova zavarovalnica po avgustovskih poplavah plača več kot polovico škode na lokacijah, ki sploh niso bile evidentirane na kartah poplavno ogroženih območij, ker so bile te poplave avgusta padavinskega tipa. To je tudi razlog, zakaj je bilo tako malo podjetij zavarovanih za poplavo.
Lastnik KLS Ljubno Bogomir Strašek je povedal, da celotno škodo ocenjujejo na 106 milijonov evrov. Več tednov so bili zaprti zaradi čiščenja in danes delajo približno 25 odstotkov količin, do konca leta pa naj bi proizvodnja tekla na polno.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je spomnil, da so stroški podnebnega prilagajanja nepredstavljivi. Vendar opozarja, da bodo stroški neprilagajanja še večji. Ne verjame, da bo brez države mogoče oblikovati tak model, ki bo privlačen tudi za zavarovalnice.
Strašek je zaključil, da je za podjetje najboljše zavarovanje to, da dosegajo visoko dodano vrednost. Samo tako bodo podjetja in zaposleni v njih plačevali visoke davke in zagotavljali državi sredstva, da bo lahko bolj solidarna. Naloga države pa je, da zagotovi konkurenčno poslovno okolje, ki je pogoj za doseganje višje dodane vrednosti.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.