Ljubljana, 9. november 2023 - Današnji 11. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, ki ga je organiziral SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport in Gospodarsko zbornico Slovenije ter Lesarskim grozdom, je bil namenjen predstavitvi razvojnih aktivnosti in izzivov slovenskega gozdno-lesnega sektorja, s posebnim poudarkom na zagotavljanju odpornosti lesene gradnje na ujme, ki so posledica podnebnih sprememb.

 

Dogodek, katerega se je udeležilo več kot 120 posameznikov iz različnih področij, med njimi vodstveni in razvojni kader iz podjetij, raziskovalci, arhitekti, projektanti, študentje, predstavniki ministrstev in mediji, je otvoril državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, ki je poudaril pomen gozdno-lesnega sektorja za slovensko gospodarstvo in družbo ter izrazil podporo njegovemu nadaljnjemu razvoju in inovativnosti. Sledili so pozdravni nagovori generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Zagorca, državne sekretarke Ministrstvu za naravne vire in prostor Lenke Kavčič, prodekana Oddelka za lesarstvo na UL Biotehniški fakulteti Maksa Merela in direktorice Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc.

 

Žiga Zaplotnik iz UL Fakultete za matematiko in fiziko je predstavil scenarije prihodnjih podnebnih sprememb v Sloveniji in Evropi ter njihove posledice za naravne in grajene sisteme, kot so povečana pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše, poplave, neurja, toča, požari in plazovi. Opozoril je na potrebo po prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb ter izpostavil prednosti lesene gradnje, ki je lahka, prilagodljiva, obnovljiva in z nizkim ogljičnim odtisom.

 

Predavatelji iz različnih institucij in podjetij (Boštjan Lesar z UL Biotehniške fakultete, Gal Kušar z Gozdarskega inštituta Slovenije, Katja Malovrh Rebec z Zavoda za gradbeništvo, Tadej Gosak in Janko Trebše iz podjetja MARLES HIŠE Maribor d.o.o., Tina Špegelj iz podjetja RIHTER d.o.o., Miha Bogataj iz podjetja EKOART d.o.o. in Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar IG d.o.o) so prikazali primere uspešnih projektov in rešitev, ki so upoštevale različne vidike odpornosti, kot so konstrukcijska, požarna, potresna, zvočna, toplotna in biološka odpornost. Pokazali so, da je lesena gradnja lahko varna, kakovostna, učinkovita in estetska ter da je možno z uporabo sodobnih tehnologij, materialov in načrtovanja doseči visoke standarde odpornosti proti ujmam.

 

Izpostavili so nekatere ključne prednosti lesenih montažnih objektov v primeru sanacij pri ujmah:

• Leseni montažni objekti so lahko odporni, hitro obnovljivi, lažji in hitreje sušeči od drugih gradbenih materialov, kar jim daje prednost v primeru poplav.
• Lesene zgradbe lahko zmanjšajo stroške sanacije, čas gradnje in tveganje za nestabilnost tal na poplavnih območjih.
• Leseni montažni objekti omogočajo enostavno zamenjavo vlažnih komponent, kar zmanjša tveganje za plesen in stroške sanacije.
• Leseni montažni objekti so hitreje zgrajene in hitreje obnovljene po poplavi, kar pomeni manj časa in denarja za gradnjo in sanacijo.
• Les ima tudi okoljske prednosti, saj je obnovljiv, skladišči ogljik in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov.

Razpravo na temo razvojnih izzivov gozdno-lesnega sektorja v luči klimatskih sprememb in odpornosti lesene gradnje proti ujmah je vodil Matej Golob iz Corpo Huba, sodelovali pa so Miha Humar z UL Biotehniške fakultete, Bruno Dujič iz CBD, Barbara Šubic iz M Sore, Andreja Kutnar iz InnoRenew COE in Gregor Miklič iz Zavarovalnice Sava. Razpravljavci so izmenjali svoja mnenja, izkušnje in predloge kako zagotoviti kakovostno in na ujme odporno leseno gradnjo.

 

Dogodek je bil zaključen s podanimi priporočili za ukrepe in aktivnosti za dolgoročno zagotavljanje kakovostne lesene gradnje in večjo odpornost na ujme:

• Za zagotavljanje kakovostne lesene gradnje je potrebno urediti področje tehničnih smernic, ki upoštevajo razmere v Sloveniji, in nadzora nad izvedbo projektov.
• Pred začetkom gradnje je potrebno opraviti revizijo projektov s strani strokovnjakov, ki lahko holistično pregledajo projekt in preverijo njegovo ustreznost.
• Med gradnjo je potrebno izobraziti in/ali vpeljati dodatni nadzor s strani izkušenih strokovnjakov za leseno gradnjo, ki lahko preprečijo in odkrijejo morebitne napake.
• Med gradnjo je priporočljivo vgraditi sisteme za monitoring vlažnosti lesa na kritičnih mestih, ki lahko zgodaj zaznajo zamakanje med gradnjo in puščanja inštalacij in zamakanja v času uporabe
• Zavarovalnice bi morale spodbujati uporabo smernic in monitoringa za leseno gradnjo z ugodnejšim zavarovanjem za objekte, ki jih upoštevajo.
• Povečati obseg ur predmetov iz lesenih konstrukcij na fakultetah, ki izobražujejo strokovnjake za projektiranje in izvedbo lesenih objektov. To bi omogočilo boljšo pripravo in usposobljenost kadra za delo z lesom kot gradbenim materialom, ki je zelo kompleksen in zahteva posebna znanja in veščine.
• Uvesti strožje kriterije in standarde za pridobivanje licenc in dovoljenj za projektiranje in izvedbo lesenih objektov. To bi zagotovilo, da se s tem področjem ukvarjajo le tisti, ki imajo ustrezno izobrazbo, izkušnje in kompetence, ter preprečilo neprofesionalno in nekakovostno delo.
• Spodbujati in podpirati razvoj in inovacije na področju lesene gradnje, tako s finančnimi sredstvi kot z izobraževanjem in promocijo. To bi povečalo zanimanje in motivacijo za delo z lesom, ter prispevalo k dvigu kakovosti in konkurenčnosti lesene gradnje na trgu.

Dodatne informacije: Bernard Likar, lesarstvo@gzs.si