Ljubljana, 10. november 2023 - »Gospodarstvo opozarja, da je potrebno pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje. Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena,« je uvodoma poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na skupni seji strateških svetov GZS za okolje in za energetski prehod. Predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energetiko (MOPE) so članom obeh svetov pojasnjevali predlog Podnebnega zakona, ki je trenutno v javni obravnavi.

Državni sekretar na MOPE Uroš Vajgl je pojasnil, da je razogljičenje industrije vprašanje konkurenčnosti in ne le okoljskih ciljev. »Investicije v inovativne ekološke projekte prinašajo precej prednosti: spremembe v vodenju, kompetence kadrov, zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in nenazadnje, zmanjševanje stroškov poslovanja,« je dodal Vajgl.

Andrej Gnezda, v.d. direktorja Direktorat za podnebne politike pri MOPE, je dejal, da predlog zakona nadgrajuje NEPN v smislu, da določa ukrepe izvedbe določil NEPN. Predlog zakona prinaša tri novosti. Prva je odprava spodbud za rabo fosilnih goriv do leta 2026. To izhaja iz uredbe EU in se bo v praksi nanašalo predvsem na vračilo trošarin v sektorju prevozništva. Po drugi strani pa se bo sistem s trgovanjem s kuponi za toplogredne pline širil tudi na sektor transporta. Druga novost je ta, da bo CO2 dajatev postane namenska in se bo stekala v Podnebni sklad, torej bodo sredstva namenjena izključno za blažitev podnebnih sprememb in ne, kot zdaj, del integralnega proračuna. Tretja novost pa je ozelenitev javnih financ, se pravi, določilo se bo delež sredstev iz proračuna, ki bodo namenjena zelenim naložbam.

Nahtigal je še izpostavila, da je energetsko intenzivna industrija v Sloveniji po mednarodnih kazalnikih med najbolj energetsko učinkovitimi v EU. Boji se, da ne bi z dodatnimi omejitvami in obremenitvami povzročili propad te industrije, ki že zdaj škripa zaradi visokih cen energentov. »Izkušnje iz preteklih mesecev namreč kažejo, da z zapiranjem energetsko učinkovitih obratov in uvozom materialov naraščajo emisije toplogrednih plinov (TGP) na enoto proizvodov. Z uvozom umazanih materialov v ničemer ne delamo usluge okolju,« je še opozorila Nahtigal.

Gnezda se je s tem načeloma strinjal in spomnil, da na evropski ravni že obstaja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Gre za podnebni ukrep, ki bi moral preprečevati tveganje selitve virov CO2 izven EU. Izvozniki iz tretjih držav bodo skozi CBAM plačali razliko za proizvode, za katere ti proizvajalci ne plačujejo CO2 dajatev. S tem ohranjamo konkurenčnost in enake pogoje, poleg tega pa spodbujamo tretje države k zmanjševanju CO2, je dodal Gnezda.

Člani obeh strateških svetov so še opozorili, da v Podnebnem svetu, ki ga predvideva predlog zakona, gospodarstvo ni zastopano. Izpostavili so tudi, da je v Zakonu o okolju določeno, da je gospodarstvo enakovreden deležnik z vidika sodelovanja pri pripravi politik, strategij, programov, in tako dalje, medtem ko predlog podnebnega zakona tega načela ne upošteva.

Gnezda je odgovoril, da so se odločili za znanstveno telo, v katerem sta sicer tudi dve nevladni organizaciji, in spomnil, da že obstajajo druga delovna telesa, v katerih imajo predstavniki gospodarstva aktivno vlogo pri pripravi in komentiranju predlogov zakonov.

Člani so še opozorili, da nikjer v zakonu ni omenjena jedrska energija, medtem ko so obnovljivi viri energije večkrat navedeni. Pojasnili so tudi, da je največja hiba zelenega prehoda ta, da na trgu ni na voljo takih tehnologij, ki bi omogočile shranjevanje energije proizvedene z OVE, zato mora država sredstva usmeriti v raziskave in razvoj takih tehnologij.