Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije pričakuje, da se v okviru Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti nameni 0,25 % BDP izključno za inovacije, pri čemer se celotno financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dvigne na 1,25 % BDP, za kar se je država nenazadnje zavezala tudi v zavezništvu, ki ga je spomladi letos podpisala z GZS in razvojnimi institucijami.

Tako se glasi eden od sklepov strateškega sveta, ki se sicer zaveda, da so naravne nesreče in ostale nepredvidljive krizne situacije postale stalnica, ki vplivajo tudi na poslovanje podjetij in države. Zato se strinja, da se del nacionalnih in evropskih finančnih sredstev nameni za odpravo posledic kriz in nesreč. Vendar, opozarja, to ne sme vplivati na nižanje razvojnih finančnih sredstev za podjetja, saj ravno vlaganja v razvoj in inovacije spodbujajo dvig dodane vrednosti, s čimer povečujemo tudi prihodke državnega proračuna in s tem blaginjo vseh državljanov.

Po svetovnem inovacijskem indeksu je Slovenija, od najboljše uvrstitve leta 2012 padla na lestvici za 7 mest in je trenutno na 33. mestu. Zaostaja celo za Portugalsko in Češko in je tik pred Litvo in Madžarsko. Tudi po evropskem inovacijskem indeksu se je Slovenija uvrstila med zmerne inovatorke, vendar še vedno zaostaja za povprečjem, kar je vse povezano s premalo vlaganji v raziskave in razvoj, tako na strani javnega kot poslovnega sektorja. Tudi po indeksu DESI (Indeks digitalnega gospodarstva in družbe) Slovenija, v primerjavi s povprečjem EU, izgublja. Prehitela je sicer Latvijo, Litvo in Belgijo in se tako med državami članicami EU uvrstila na 11. mesto. Po deležu visokotehnološkega sektorja v izvozu smo med državami EU v zadnji tretjini. Vsi ti kazalci se zrcalijo tudi v konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega gospodarstva.

Nizka produktivnost, ki je v letu 2022 dosegla 86 % povprečja EU, v celoti pojasnjuje razvojno vrzel Slovenije, je v svojem poročilu med drugim zapisal UMAR. Počasno okrevanje produktivnosti po gospodarsko-finančni krizi izvira predvsem iz nizkega obsega investicij glede na delež BDP. Investicije v raziskave in razvoj, informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo, ki so pogoj za pametno preobrazbo, se le postopno povečujejo, vendar še vedno močno zaostajajo ne le za vodilnimi državami inovatorkami, ampak tudi za skupino višegrajskih držav. Znatno bo treba okrepiti tudi vlaganja v zeleni prehod (npr. v obnovljive vire energije, zmogljivejša električna omrežja, trajnostno mobilnost, povečanje krožnosti), še ugotavlja UMAR.

Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije zato stavi predvsem na Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIPi), ki so po njegovem ključni mehanizem za povezovanje znanosti in gospodarstva na področjih, ki jih opredeljuje Evropska unija skozi Strategijo pametne specializacije. SRIP-i bodo okrepili svoje delovanje, če bodo imeli zagotovljeno stabilno, kontinuirano in predvidljivo sofinanciranje s strani države. V naslednjem obdobju mora država preko SRIP-ov podpreti vzpostavitev demo okolij in zagotoviti sofinanciranje pilotnih centrov in demonstracijskih objektov, še ugotavlja strateški svet, ki je opozoril, da mora inovacijski svet ARIS čim prej začeti z delovanjem, da se vzpostavijo merila in kriteriji za vrednotenje inovacijske dejavnosti, ki so pogoj za vzpostavitev finančnih mehanizmov. ARIS kot posredniško telo prevzema v upravljanje veliko več sredstev, kot jih je v preteklosti upravljal ARRS (sredstva drugih ministrstev ter sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost - NOO in Evropske kohezijske politike - EKP). Poleg tega se na ARIS vzpostavlja nova dejavnost, za katero je treba še razviti merila in kazalnike, ter oblikovati nove finančne mehanizme in instrumente. 

Zaskrbljujoče je, še ugotavlja Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije, da kljub obsežnemu povečanju sredstev in delovnih nalog, ARIS ostaja s skoraj istim številom zaposlenih.