Ljubljana, 7. decembra 2023 – Člani Skupščine GZS so s predsednikom Fiskalnega sveta razpravljali o prihodnjih javnofinančnih trendih. Sprejeli so tudi Plan dela GZS za leto 2023.

»Čaka nas pestro leto 2024,« je na seji dejal predsednik Skupščine GZS Hugo Bosio. Izrazil je zadovoljstvo, da »skupaj gradimo trdne temelje našega gospodarstva« in dodal: » Uglašenost je naš cilj.«

Dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS (FS) je predstavil pogled FS na prihodnja javnofinančna gibanja. Opozoril je, da je tudi upoštevaje gospodarski odboj po covidu-19 trend rasti BDP po letu 2020 zastal za pred-pandemičnem obdobjem. Rast davčnih osnov se bo v 2023-2025 upočasnila, vendar bo zaradi visoke inflacije ostala nad pred-pandemičnem obdobjem. Poraba bo ob koncu leta 2023 verjetno za 1 mrd EUR nižja od načrta proračuna, kar je posledica nerealističnih pričakovanj, je bil jasen dr. Kračun. V obdobju 2020-2025 naj bi skupni primanjkljaj državnega proračuna znašal 14,5 mrd EUR. Javne finance so se tudi strukturno poslabšale, povezano s plačnimi dogovori v javnem sektorju, popravki pri pokojninah in z uvedbo dolgotrajne oskrbe. Po besedah predsednika FS naj bi se strukturni primanjkljaj v 2022-2025 vsako leto povečal za 1,5 o. t. Javni dolg v BDP se vseeno znižuje, ker je dolg nominalno fiksen, nominalni BDP pa se zaradi inflacije napihuje. Predloženi proračunski dokumenti niso verodostojni, je ocenil predsednik FS in dodal, da gre za problem proračunskega načrtovanja v tej državi. Predsednik GZS Tibor Šimonka se je ob tem vprašal, ali je vlada ubrala pravi pristop pri naslavljanju popoplavne obnove.

Med ključnimi dosežki v letošnjem letu je generalna direktorica Vesna Nahtigal izpostavila slovesni podpis zavezništva med gospodarstvom, znanostjo in politiko, kjer so bili potrjeni cilji, zastavljeni na lanskem Vrhu slovenskega gospodarstva in se dotaknila zaveze predsednika vlade na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva, da gospodarstvo takoj v januarju povabi na pogovor. Prvi tak pogovor pa je bil celo že 6. decembra.

Glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček je predstavil ključne načrtovane tematike oz. aktivnosti v prihodnjem letu na področju socialnega dialoga. Tako je med drugim navedel sistemsko (zakonsko) ureditev inštituta čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa (sprejetje posebnega zakona) ter dodatno pohitritev postopkov zaposlovanja tujcev, predvsem na področju globalnih talentov in visoko izobraženih strokovnjakov.​ Naštej je tudi nujnost dviga davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru, uvajanje digitalizacije in debirokratizacije v zdravstvu ter posledično krajšanje čakalnih vrst in hitrejše vključevanje zaposlenih nazaj v delovne procese ter celovito prenovo plačnega modela za gospodarstvo.​

Fokuse na področju strateškega razvoja je prikazala izvršna direktorica Marjana Majerič, ki je kot ključna vsebinska področja navedla RRI, vire financiranja in investicije, kadre, digitalizacijo, okolje in prostor, energijo, skladen regionalni razvoj in internacionalizacijo. Napovedala je ustanovitev strateškega sveta GZS za kadre in trajnostno-inovacijskega stičišča ter podpis partnerstva z občinami.  

Po besedah izvršnega direktorja Marka Djinovića je na področju konkurenčnega poslovnega okolja ključni imenovalec boj proti administrativnim oviram. Med fokusi je med drugim naštel vzpostavitev pravne podlage za stabilno javno sofinanciranje nalog, ki jih GZS na področju podpornega okolja za podjetništvo opravlja v javnem interesu, sprejem zakonodajnega paketa ciljanih ukrepov za MSP (“SME relief package”). Izpostavil je tudi davčno področje.

Skupščina GZS je plan dela GZS za leto 2024 sprejela.