»Človek je bit vsake družbe, temelj vsakega konkurenčnega gospodarstva, industrije. Vsak posameznik v organizaciji predstavlja dragocen vir znanja, izkušenj in ustvarjalnosti. In te vire mora vsak vodja znati prepoznati in uporabiti,« je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport na današnji 5. nacionalni konferenci Industrija prihodnosti. Udeleženci so razpravljali o tem, kako se podjetja v obdobju digitalne in zelene transformacije prilagajajo človekovim potrebam ter kako se posameznik kot del industrije najučinkoviteje prilagaja trajnostnemu načinu dela z usvajanjem novih znanj in spretnosti. Dogodek so organizirali Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Javna Agencija Spirit Slovenija in Gospodarska zbornica Slovenije.

V predelovalnih dejavnostih je bilo lani ustvarjenih skoraj 41 milijard evrov čistih prihodkov, kar je 29 odstotkov vseh čistih prihodkov v Sloveniji. Od tega je bilo na tujih trgih ustvarjenih skoraj 30 milijard evrov prihodkov, kar predstavlja 46 odstotkov vsega izvoza. Trenutno dosegamo 56.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega – kar je rezultat, ki se skozi leta postopno dviguje, je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Minister je bil jasen, da se moramo v času, ko se soočamo s pomanjkanjem delovne sile, še toliko bolj zavedati vrednosti človeškega kapitala. »Investicija v zaposlene je tako najboljša naložba v trajnostno prihodnost podjetij, industrije, pravzaprav celotne družbe,« je poudaril in dodal, da se vlada zaveda, da je potrebno gospodarstvo podpreti in zagotoviti predvidljivo poslovno okolje, učinkovite ukrepe za prehod v zeleno gospodarstvo in strateški pristop k razvoju človeških virov.

»Vstopamo v čas največjih sprememb svetovne ekonomije v človeški zgodovini, ne le v ekonomiji, tudi v družbenem sistemu,« je dejal Jernej Salecl, generalni direktor, pristojen za industrijo, na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, pri tem pa med zunanji vplivi izpostavil tako podnebne in tehnološke kot geopolitične pa tudi kulturne in socialne spremembe. Koraki, ki jih bomo začrtali zdaj za naslednjih deset let, bodo po njegovih besedah odločali o tem, »kdo bodo zmagovalci, kdo poraženci in kateri bodo nekje vmes.« Če želimo doseči dodano vrednost 100.000 evrov do leta 2030, je potrebno v naslednjih sedmih letih dodano vrednost praktično podvojiti. Za to si je potrebno zastaviti ambiciozne cilje. Salecl je prepričan, da smo sposobni to doseči, je pa potrebna nova miselnost, saj se bo morala industrija preleviti iz kompetentnega in zanesljivega dobavitelja v inovativnega in trajnostnega razvojnika. Za to so potrebni pravi pogoji - stabilno poslovno okolje, ugodna davčna politika, finančna sredstva za raziskave, razvoj in inovacije, izobraženi zaposleni. A tudi podjetja si morajo bo njegovem prepričanju postaviti visoke cilje in delati odločne korake v tej smeri. »Tisti, ki želi uspeti, ima jasen cilj, jasno vizijo, ve kaj hoče in je temu predan. V Sloveniji imamo veliko športnih šampionov, ki so se dvignili nad povprečje, a imamo tudi veliko podjetij med šampioni. Želeli pa bi si, da bi jih imeli še več,« je dodal. Med primerjalnimi prednostmi naše države je navedel dokazane izkušnje pri razvoju inovativnih rešitev, sposobnost izdelave izdelkov visoke vrednosti, znanje in ekosistem za dostop do razvojnih virov EU in izobraževalni sistem ter kompetence, znanja in talenti.

Okrogla miza: Človek kot del industrije

Na prvi okrogli mizi so svoja stališča predstavili vodja strateških programov v Leku dr. Jure Vajs, vodja strateškega razvoja v Talumu dr. Stanislav Kores, direktorica Lotrič Meroslovje Maja Brelih Lotrič ter generalni direktor Mikro+polo Marko Podgornik Verdev. Strinjali so se, da je strah glede tega, da bi se »stara« delovna mesta ukinjala čez noč, odveč. Ne bo šlo za revolucijo, temveč za evolucijo. Se pa je treba vsak dan učiti in pridobivati nove kompetence. Umetno inteligenco je treba čim bolj smiselno uporabiti, biti pa pri tem previden in se zavedati, da smo na koncu vsi ljudje.

Po besedah dr. Jureta Vajsa se zaposleni v Leku dnevno srečujejo z digitalizacijo, robotizacijo, avtomatizacijo, kar je v zadnjih letih postalo nekaj normalnega. »V srcu pa smo mi zaposleni in si ne znamo predstavljati, da bi se tu kaj spremenilo,« je dodal. Zagovarja sodelovanje in izmenjavo znanj med mlajšimi, ki prihajajo v podjetje in imajo obširnejša digitalna znanja, in starejšimi, ki imajo v podjetjih pogosto več širine. Želijo zgraditi ekosistem skupaj z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki omogoča izoblikovanje kadrov prihodnosti. Zato tudi številni Lekovi zaposleni predavajo v srednjih šolah in na fakultetah, hkrati pa so tudi njihova vrata.

Dr. Stanislav Kores je povedal, da so v zadnjih desetih oziroma 15-ih letih uvedli 66 robotov. Procese nadgrajujejo v smeri digitalizacije. Pri razumevanju digitalizacije gre predvsem za preklop v glavi, za spremembo miselnosti, česar pa se je treba lotevati korak za korakom. Izpostavil je pomen komunikacijskih kompetenc in kibernetske varnosti obdelave podatkov. V Talumu izvajajo usposabljanja za sodobno vodenje v podjetju. »Novih tehnologij nas ne sem biti strah, treba pa je biti sicer previden,« je dejal in dodal, da se moramo biti sposobni vedno znova učiti novih znanj, novih tehnologij.

Kot primer vse večje digitalizaciji oziroma avtomatizacije je Maja Brelih Lotrič  navedla konkreten postopek merjenja, ki so ga skrajšali iz osem ur na 15 minut, s čimer želijo dvigniti dodano vrednost in učinkovitost. Oblikovali so tudi prvega robota, ki lahko izvaja kalibracijo uteži 24 ur na dan. »Velikokrat se kot podjetja strinjamo z orodji, ki so na razpolago na trgu, ne da bi se ta orodja prilagodila nam,« je dejala in dodala, da to lahko vodi v izgubo ključne konkurenčnosti podjetja. Med svojimi zaposlenimi najbolj ceni odprtost za učenje. Sicer je zelo pomembna formalna izobrazba, a pripravljenost se učiti je ključna.

Marko Podgornik Verdev je izpostavil, da so kot prvi na svetu naredili pametno laboratorijsko pohištvo, ki je popolnoma digitalizirano. Napovedal je tudi predstavitev popolnoma digitaliziranega pohištva iz recikliranih materialov. Glavni izziv pri uvajanju novih produktov je po njegovih besedah  spremljanje trga. »Z digitaliziranim pohištvom je treba najprej priti v misli ljudi, da to sploh obstaja,« je dejal, ob tem pa kot izziv izpostavil tudi, da se ljudje pogosto bojijo, da bi zaradi vse večje digitalizacije izgubili delovna mesta. V podjetju stimulirajo zaposlene k izobraževanju in vseživljenjskemu učenju. »Človek ostaja srce industrije. Posel bomo vedno izključno delali le ljudje, ne podjetja,« je dodal.

Okrogla miza: Človek kot uporabnik

Na drugi okrogli mizi so svoja mnenja izmenjali direktor Creapro Klemen Rizman, izvršna direktorica Beti Maja Čibej ter direktor Lisac & Lisac Aleš Lisac. 

Mladi imajo drugačen način komuniciranja, je dejal Klemen Rizman, kar je potrebno pri njihovem naslavljanju upoštevati. Izpostavil je, da si še pred letom dni, ko so se pojavili veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, ne bi mogli predstavljati napredka, ki so ga v tem času doživeli. Avtomatizacija lahko prinese velike časovne prihranke, težko pa je napovedati, kaj bo čez deset ali 15 let. Moramo stremeti k temu, da so podatki čim bolj varovani in se jih čim manj izkorišča.

Po prepričanju Maje Čibej omogoča sodobna tehnologija, da se lahko bolj približajo svojim poslovnim partnerjem. Kot ključno je izpostavila pomen zaupanja. Ko to vzpostaviš, zaokrožijo tudi povratne informacije. V svojem podjetju so določene procese robotizirali. Imajo pa v tekstilni industriji izziv, da je zelo malo rešitev po meri (angleško custom made) in kako delo avtomatizirati, saj je globalno še vedno zelo veliko število delavcev, ki opravila izvajajo brez avtomatizacije. Človeški kapital je tisti dejavnik, ki pojasni, zakaj nekatere države uspejo bolj dvigniti svojo dodano vrednost. Verjame, da nas umetna inteligenca ne bo ogrozila, če jo bomo znali uporabiti za dober namen. »Bodimo srce,« je dodala.

Aleš Lisac vidi koristi v uporabi umetne inteligence, ki jo lahko izkoristimo za pomoč, kot mentorja. Prepričan pa je, da je v tem trenutku kombinacija »človek in računalnik« boljša od zgolj računalnika ali samo človeka. »Takšna kombinacija premaga šahovskega mojstra, premaga samo računalnik. Ljudje znamo torej nekaj, kar umetna pamet še ne zna.« Moč vidi v komunikaciji. Strinjal se je, da nam trenutna orodja, ki so na razpolago, »dramatično povečajo produktivnost,« ob tem pa dodal, da jih ni mogoče enako uporabiti v vseh panogah. ChatGPT označuje kot »najstnico, ker rabi zelo natančna navodila« in dodal, da več kot vemo, boljša navodila, kot jih umetni inteligenci damo, boljši rezultat bomo dobili, vendar je na koncu še precej dela. Najboljši način prodaje je po njegovem prepričanju še vedno ena na ena, čeprav lahko pri množičnem komuniciranju umetna inteligenca zelo veliko pomaga.

***

»Dajmo postaviti človeka v središče. Besede, kot so stranka, uporabnik, kupec, so podcenjujoče,« je v svojem inspirativnem govoru na konferencu dejal antropolog izr. prof. dr. Dan Podjed. Med predlogi, kako naprej, je naštel razvoj tehnologij po meri ljudi, vzpostavitev meddisciplinarnih in medsektorskih ustanov za razvoj umetne inteligence (Podjed: »Umetna inteligenca je nekaj, kar bo svet spet postavilo na glavo.«), spodbujanje pravičnejših družbeno-ekonomskih modelov ter vpis pravice do odklopa v ustavo.

Miha Klinar, Kompetenčni center za design management, pa je spregovoril o izkušnjah uvajanja dizajn managementa.

 

Ključni podatki o industriji so objavljeni na povezavi