V imenu Gospodarskega kroga, ki predstavlja 15 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, izražamo ogorčenje nad tem, da vlada tudi tokrat ni prisluhnila našemu pozivu, naj se vzdrži sprejemanja dodatnih obremenitev za gospodarstvo. Nekatere rešitve, ki jih je Državni zbor RS na predlog vlade potrdil v Zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva in v Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, bodo namreč povečale stroške in obremenitve gospodarstva za najmanj 330 milijonov evrov letno. 

Gospodarske in kmetijske organizacije ter združenja smo pričakovali, da je vlada vendarle pripravljena prisluhniti tudi našim argumentom, glede na to, da je predsednik vlade z naslednjim letom napovedal redna mesečna srečanja s predstavniki gospodarstva, hkrati pa je v nedavnem intervjuju povedal, da se pri odločitvah posvetuje s tistimi deležniki, ki so relevantni za določeno področje. Zato še vedno pričakujemo, da bo svojo napoved uresničil, čeprav nadaljevanje prakse z obremenitvami gospodarstva ne puščajo veliko prostora za optimizem.

Od začetka mandata je vlada večkrat poslabšala ali otežila pogoje gospodarstvu:

• razveljavitev davčnih olajšav pri dohodnini,
• dodatne obveznosti iz naslova Zakona o delovnih razmerjih,
• preoblikovanje prostovoljnih zdravstvenih prispevkov v obvezne,
• višji stroški dela v primeru čezmejnega opravljanja storitev,
• uvedba novih dajatev za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe,
• podaljšanje kritja bolniške odsotnosti v breme delodajalca,
• dodatne obveznosti za zaposlene in delodajalce glede evidentiranja delovnega časa,
• uvedba administrativnih bremen za spremljanje in poročanje cen;
• povečanje davka na dobiček pravnih oseb.

Na drugi strani pa ni z nobenim ukrepom, razen v primeru blaženja energetske krize, zmanjšala bremen gospodarstva, ki ga prav tako pestijo visoka inflacija, padanje proizvodnje in naročil, ohlajanje na izvoznih trgih, upadanje prihodkov v storitvenih dejavnostih, visoke cene energentov (od leta 2024 naprej gospodarstvo ne bo imelo subvencionirane cene energije in to kljub rekordnim dobičkom trgovcev z elektriko) in rast stroškov dela.

Zato smo pričakovali, da se bo vlada vzdržala vsaj pri dodatnih stroških zaradi podaljšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalcev z 20 na 30 dni, še posebej zato, ker je ministrica za zdravje napovedala širšo spremembo sistemskih zakonov, ko bi lahko celovito in strokovno obdelali tudi to vprašanje, ki v interventni zakon ne sodi. Zato od poslancev pričakujemo, da bodo pri ponovni obravnavi tega zakona, ki ga je Državni svet RS zavrnil z vetom, tak zakon zavrnili.

Glede povečanja davka od dobička pravnih oseb je stališče gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj že od vsega začetka jasno in enotno. Kriznih razmer, kakršne so bile avgustovske poplave, se ne rešuje z dvigovanjem davkov, ampak s solidarnostnimi prispevki, kot je bilo to sprva predvideno v interventni zakonodaji. Dopis, ki smo ga v teh dneh prejeli s strani Ministrstva za finance, ki naše člane vabi k nakazilu donacij v državni sklad za obnovo, pa je v posmeh vsem tistim podjetjem, ki so že donirala zajetna sredstva in so poleg tega imela dodatne stroške zaradi nepremišljene odločitve o uvedbi dela prostega dne 14. avgusta letos ter so že organizirala solidarnostne sobote.

Iz nekaterih napovedi vlade kaže, , da se nam v novem letu obetajo dodatne obremenitve, na primer dvig trošarin za nekatere izdelke ter uvedba novega davka na sladke pijače. In to kljub opozorilom gospodarstva, da takšni ukrepi ne bodo bistveno vplivali na navade potrošnikov.  

Naše organizacije in združenja upravičen menijo, da ta vlada gospodarstva ne jemlje kot enakovrednega partnerja, ne razume njegove vloge v družbenih sistemih, njegovih potreb in jo ne skrbi njegova usoda. Vse zgoraj naštete obremenitve ne bodo učinkovale čez noč. Počasi in postopoma bodo načenjale vitalni del gospodarstva, kar se bo na koncu poznalo tudi v javni blagajni in v žepih ljudi. Brez trdnega gospodarstva ne bo niti trdnih javnih financ.

V upanju, da namerava vlada resnično vzpostaviti novo kakovost dialoga z gospodarstvom, želimo tudi sami konstruktivno prispevati k strokovni razpravi v javnosti, zato bomo v prihodnje organizirali javne posvete na aktualne tematike. Prvega napovedujemo že za 10. januar prihodnje leto, ko bomo z različnimi strokovnjaki obdelali področje davčne zakonodaje. Vabilo in podrobnosti sledijo v prihodnjih dneh.

 

Gospodarske in kmetijske organizacije ter združenja po abecednem redu:

Advantage Austria Ljubljana

AmCham Slovenija

Britansko - slovenska gospodarska zbornica

Gospodarska zbornica Slovenije

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, Sindikat slovenskih kmetov

Slovensko-nemška gospodarska zbornica

Obrtno podjetniška zbornica Slovenije

Skupina podjetij z notranjim lastništvom

Trgovinska zbornica Slovenije

Zadružna zveza Slovenije

Združenje bank Slovenije

Združenje delodajalcev Slovenije

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije

Združenje Manager