"Podpiramo odločitve in rešitve, ki so v korist čistejšega okolja in zdravja ljudi, vendar morajo biti te rešitve tudi izvedljive," smo zapisale Gospodarska zbornica Slovenije,Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Slovenija v stališču, posredovanem predsednikom parlamentarnih strank pred tretjo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – 2 (ZVO-2A). Opozorile smo, da so nekatere spremembe, predvsem v 1. členu zakona, v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj. Ob tem smo izrazile nasprotovanje temu, da se zakone zlorablja za urejanje razmer zgolj v enem podjetju, saj to lahko postane nevarna praksa, ki v bodoče ogroža obstoj tudi drugih podjetij. 

Predlagatelji sprememb ZVO-2A niso skrivali dejstva, da so te spremembe uperjene predvsem zoper podjetje Salonit Anhovo, kjer ocenjujejo, da določil predloga zakona, kakršen je predlagan za tretjo obravnavo, tehnično ne bodo mogli izpolniti, kar bo posledično lahko vodilo v zaprtje podjetja, od katerega je posredno in neposredno odvisnih okoli 800 delovnih mest. Predlagani zakon tudi krši temeljne evropske postulate, vključno z evropsko IED direktivo in to prav na področju, ki ga trenutno obravnavata tako Sodišče EU kot tudi Ustavno sodišče RS. 

Določanje novih, strožjih najvišjih emisijskih vrednosti za sosežig, je poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude podjetij, ki izvajajo to dejavnost. Tehnologija, ki bi na primer omogočala proizvodnjo cementa pod konkurenčnimi pogoji tudi ob upoštevanju novih, strožjih najvišjih emisijskih vrednosti namreč ni na razpolago, zato ta ukrep pomeni onemogočanje opravljanja dejavnosti, kar posledično lahko pomeni zaprtje obrata.

Predlagali smo spremembo predloga zakona tako, da bo v njem jasno zapisan pogoj razpoložljivosti predpisane tehnologije. Predlagane spremembe zakonodaje uvajajo tudi mnoge dodatne administrativne obremenitve tako za gospodarstvo kot za državo, ki pa ne prinašajo nobenih dejanskih okoljskih koristi. Dodatno poročanje ne bo v ničemer prispevalo k izboljšanju stanja v okolju, saj podjetja zaradi tega ne bodo spreminjala tehnologij, le obseg poročanja se bo izredno povečal, kadrovske obremenitve pa bodo največje ravno na strani regulatorja. 

"Predlog zakona nas pelje v napačno smer, proč od EU okvirov in k več administracije in manj vsebinskih rešitev. Z ničemer ne naslavlja resničnega problema počasnosti postopkov umeščanja novih in okoljsko bolj prijaznih tehnologij v prostor, kar dodatno zavira zeleni prehod. Zato predlagamo, da pristopimo k resni reformi zakonodaje, ki nas bo hitreje pripeljala do dejanskega reševanja resničnih izzivov zelene preobrazbe," smo še zapisale gospodarske organizacije.