Mrežni partnerji iz Saške (Nemčija) v Enterprise Europe Network vas vabijo k udeležbi na 15. izvedbi posredniškega dogodka »CONTACT: Business Meetings« v okviru atraktivnega digitalnega sejemskega dvojca »Intec / Z connect« 8. marca 2023 od 10. do 17. ure, v Leipzigu.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v partnerstvu z Agencijo SPIRIT, Gospodarsko zbornico v Bilbao ter Gospodarsko zbornico v Gipuzkiji, vabi k udeležbi v poslovni delegaciji v avtonomno regijo Baskija.
GZS ter predstavniki še 12 delodajalskih in drugih interesnih organizacij izpostavljamo, da bodo s kratkotrajno izjemo prejemnikov minimalnih plač ter mladih vsi drugi zaposleni z decembrsko novelo zakona o dohodnini izgubljali prejemke v primerjavi z novelo, ki je začela veljati marca 2022. Uvedene spremembe pretežno povečujejo obdavčitev fizičnih oseb z dohodnino ali večajo obdavčitev dohodkov od nepremičnin in ponovno uvajajo davčno manj ugodno obravnavo prodaje lastnih delnic podjetjem. Sedaj so vse oči uprte v Ustavno sodišče, ki mora v čim krajšem času odločiti o zadržanju izvajanja novele zakona.
Razvoj gospodarstva je v ospredju načrtov župana Sama Turela, ki se je v sredo, 4. januarja, na novogoriški mestni občini sestal s predstavniki Severno Primorske gospodarske zbornice, Nova Gorica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica. Na prvem, spoznavnem srečanju je bilo govora o sodelovanju in dobri medsebojni komunikaciji z namenom, da bi skupaj kar najbolje naslavljali ključne izzive pri gospodarskem razvoju občine. S strani obeh zbornic je bilo namreč izpostavljena predvsem želja po redni komunikaciji z občino in njunem vključevanju v pogovore o strategiji gospodarskega razvoja in odprtih vprašanjih s področja gospodarstva. Posebej so se dotaknili projekta Evropske prestolnice kulture, kjer si želijo večje obveščenosti in sodelovanja. Župan je napovedal ustanovitev posvetovalnega telesa, v katerega bi obe zbornici predlagali svoje predstavnike in na katerem bi redno obravnavali tekoča odprta vprašanja z namenom, da občina zlasti na področju prostorskega in strateškega načrtovanja gospodarstvu nudi kar največjo oporo.
Sklad za inovacije je namenjen predvsem financiranju projektov za čistejši energetski sistem, preobrazbo gospodarstev in družb, tlakovanju obnove industrijske revolucije, zaščiti planeta ter zdravja in podpori globalnim podnebnim aktivnostim. Preko Sklada za inovacije se bo sofinanciralo visoko inovativne tehnologije in večje projekte, ki bodo pomembno vplivali na znižanje izpustov toplogrednih plinov. Več o tem pojasnjuje Žiga Fišer iz Strateškega razvoja na GZS v svojem hitrem poslovnem nasvetu.
Vlaganje v zelene tehnologije pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera podjetja se lahko pohvalijo z dosežki na svetovni in evropski ravni. Tako na primer Salonit Anhovo do leta 2028 načrtuje uvedbo pilotne naprave za zajemanje, shranjevanje in predelavo CO2, Talum želi povečati obnovljive vire energije s pomočjo elektrolize, SIJ preizkuša možnosti za proizvodnjo zelenega vodika, Koto pa načrtuje nadgradnjo bioplina v biometan in vtiskanje v omrežje zemeljskega plina. Preberite članek v decembrski izdaji revije Glas gospodarstva.
Na seji Strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje 20. decembra je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec predstavil načrte ministrstva na delovno pravnem področju. Koordinator strateškega sveta Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, je uvodoma predstavil aktivnosti strateškega sveta pri spreminjanju zakonodaje na delavno pravnem področju. Izpostavil je pomen medsebojnega zaupanja, saj je le tako mogoče najti najboljše kompromisne rešitve.
Vabimo vas, da že zdaj oddate napoved, koliko dijakov in vajencev, bi bili pripravljeni sprejeti v vaše podjetje na praktično usposabljanje z delom in vajeništvo v prihodnjem šolskem letu (2023/24). Nabor vajeniških programov se bo v prihodnjem šolskem letu še nekoliko razširil na nove programe.
Trinajst gospodarskih in kmetijskih organizacij je na poslanske skupine Državnega zbora naslovilo poziv za vložitev ustavne presoje na novelo Zakon o dohodnini, ki ga je DZ sprejel 9. decembra. Ta med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije pomeni dejansko nižje neto plače), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Stranki SDS in NSi sta še pred novim letom vložili zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini in pri tem upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij. Ustavno sodišče mora sedaj v čim krajšem času odločati o zadržanju izvajanja zakona.
Načeloma na GZS podpiramo sprejem Uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki tem podjetjem zagotavlja pravno varnost, predvidljivost ter tudi konkurenčnost nasproti gospodarskim subjektom na notranjem trgu EU.