Vse vloge za licence in dovolilnice pošljite na e-naslov: licence@gzs.si.
Pri e-vpisu uporabljenih dovolilnic s strani uporabnikov so podatki takoj posodobljeni tudi v naši aplikaciji, na podlagi katere dodeljujemo dovolilnice. Tako vpisane (»razknjižene«) dovolilnice pa nam lahko vrnete najkasneje v roku 14 dni po uporabi dovolilnice. V vmesnem času tako že lahko vložite vlogo za pridobitev novih dovolilnic iz kvote nerazdeljenih ali predujma.
V sredo, 26. maja 2022, bo potekala 11. mednarodna konferenca Dan Afrike. Tema letošnje konference je "Afrika in Evropa: Sodelovanje na področju digitalnega prehoda in novih tehnologij''. Strokovnjaki bodo na treh okroglih mizah preučevali, kako lahko sodelovanje med Afriko in Evropo krepi razvoj digitalizacije in novih tehnologij. Pri organizaciji dogodka ima pomembno vlogo tudi Primorska gospodarska zbornica.
Odločitvi za izvoz podjetja je treba podpreti s konkretnim načrtom – izvoznim načrtom, v katerem bodo čim bolj natančno opredeljeni razlogi za izvoz, potrebni kadrovski in finančni resursi, ustrezen ciljni trg, predvideni stroški, ovrednoteni prodajni cilji ter predviden časovni okvir. Z dobrim izvoznim načrtom boste močno znižali izvozna tveganja, močno povečali nadzor nad potrebnimi procesi ter bili bistveno bolj učinkoviti. Več o tem pojasnjuje Vanja Bele iz Centra za mednarodno poslovanje GZS v Hitrem poslovnem nasvetu. Vabljeni, da spremljajte aktivnosti Centra za mednarodno poslovanje, saj večkrat na leto organizira delavnice za izdelavo izvoznega načrta, prav tako pa nudi tudi druge storitve, vezane na mednarodno poslovanje.
V novi številki revije Glas gospodarstva osrednjo pozornost namenjamo zelenemu prehodu. Za slovensko gospodarstvo je ključni izziv prehod v nizkoogljično trajnostno krožno gospodarstvo, v uvodniku piše Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko. V Sloveniji se tudi v okviru EIT Climate-KIC ponujajo številne priložnosti, pojasnjuje Bart Stegeman, slovenski orkestrator za krožno gospodarstvo in transformacijo vrednostnih verig. Pišemo tudi o tehnologijah za zeleni prehod, problemu energetske infrastrukture in težavah na področju umeščanja v prostor. Ne spreglejte tudi predstavitve dodatnih obveznosti, ki jih nalaga novi zakon o varstvu okolja. Glavni ekonomist pri Analitiki GZS piše o problemu inflacije, s katerim se soočamo, pa tudi o tem, kaj pomeni nedavni dvig obrestnih mer. Preverili smo tudi stanje v primorsko-notranjski regiji in kovinski industriji.
Gospodarska zbornica Slovenije sodeluje v partnerstvu projekta Družbeno odgovoren delodajalec. Na svečani podelitvi certifikatov Družbeno odgovoren delodajalec, ki jih kot nosilec projekta podeljuje Ekvilib Inštitut, se je dosedanjim prejemnikom pridružilo še 44 podjetij s pristopnim in 6 z naprednim certifikatom, med njimi tudi podjetja iz severnoprimorske regije. Čestitamo! Doslej je pristopni certifikat prejelo že 63 podjetij, v postopek pridobivanja pa je skupaj vključenih kar 196 podjetij in organizacij. Kar 87 % prejemnikov certifikata izmed gospodarskih družb, je članov GZS.
Nekatera podjetja ste že prijela poziv k podpisu licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR GIZ k.o., ki ima na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino pravico za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov. Združenje SAZOR je v letu 2018 podalo pobudo za začetek pogajanj za sklenitev Sporazuma, ki bi urejal pravico do reprografije (fotokopiranja) avtorsko varovanih del v gospodarstvu preko obsega iz 50. člena ZASP. Z vključitvijo v pogajanja je GZS želela preprečiti sprejetje nesorazmerno visoke tarife ali določitev novih administrativnih obremenitev podjetjem. Obveznosti plačila tarife namreč ni bilo mogoče preprečiti, saj je pravica reproduciranja temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja. GZS se kot prva zaveda, da trenutna situacija v gospodarstvu ni zavidljiva. Zato je bilo v oblikovanje skupnega sporazuma in tarife vloženega še toliko več truda in previdnosti. Med drugim smo izborili tudi popuste in postopno uveljavitev tarife. Upamo, da boste naše prizadevanje lahko razumeli v smislu preprečitve uveljavitve še večjih obveznosti in administrativnih obremenitev za podjetja.
»Na GZS pričakujemo, da nova vladna koalicija prednostno pripravi ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije. Le tako lahko slovenska podjetja, zlasti energetsko intenzivna proizvodna, ohranijo svoj konkurenčni položaj. Nemčija, Francija, Španija in Portugalska so nas tu že prehitele s podpornimi ukrepi. Takšnega časovnega zamika, kot smo mu bili priča od začetkov energetske krize, na katero je GZS vseskozi zelo glasno opozarjala, pa do dokončne vzpostavitve prve sheme pomoči, si naša podjetja ne morejo več privoščiti,« je predsednik GZS Tibor Šimonka izpostavil v torek, 17. maja.
Primerjali bomo različne poglede in razumevanja okolja ter pristope in rešitve, ki se ob soočanju z izzivi okolja v sodobni družbi porajajo. Dopoldanski del Okoljskega dne bo posvečen strokovnim temam, kot so termična izraba odpadkov, jedrska energija, prehod podjetij v krožno, podnebno nevtralno gospodarstvo ... Na popoldanskem delu bodo razglašeni rezultati dražbe in najboljše rešitve hekatona. Spoznali bomo, kako se najbolj inovativni tuji podjetniki soočajo z izzivi razvoja trajnejših izdelkov. Med okroglo mizo bomo podrobneje osvetlili, kaj si različni deležniki predstavljajo pod izrazi, kot so dvojni prehod, krožno gospodarstvo, podnebna nevtralnost, trajnostni razvoj … in kje najti skupne točke in konsenz.
»V prihodnje je potrebno postaviti digitalizacijo slovenske družbe kot strateško pomembno usmeritev države, ki prinaša koristi in priložnosti tako za državljane kot gospodarstvo oz. celotno družbo. Zato je Gospodarski strateški svet za digitalizacijo pri GZS (GSSD) opredelil ključne usmeritve, da Slovenija do leta 2030 napreduje med pet najuspešnejših držav po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI),« pravi predsednik GSSD in podpredsednik GZS Igor Zorko, in dodaja, da je to je še kako pomembno, ker je v neuradnem predlogu koalicijske pogodbe področje digitalizacije slabo opredeljeno in ga je nujno dopolniti.