Novice


Arhiv: Carinski postopki pri poslovanju z državami izven Skupnosti

 

V sredo, 20. februarja 2013, je bila na Gospodarski zbornici Slovenije konferenca Carinske uprave RS, ki se je je udeležilo več kot 80 predstavnikov največjih slovenskih izvoznikov. Namen konference je bil podrobno seznaniti ciljno publiko s carinskimi postopki, pomembnimi pri poslovanju z državami izven Skupnosti.


Carinski postopki pri poslovanju z državami izven Skupnosti,
GZS, 20. 2. 2013

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je uvodoma povedal, da kljub temu, da se Slovenija trenutno nahaja v razvojnem, političnem in socialnem krču, »celotna slika slovenskega gospodarstva ni tako črna. To ne pomeni, da nimamo problemov, a najdemo zanje tudi rešitve in izpeljemo svoje ambicije v dobrih razvitih projektih«. Slovenija na prebivalstva izvozi šestkrat toliko kot Grčija in dvakrat toliko kot Italija. »Imamo izvozno ambiciozno in razvito gospodarstvo. Izvažamo skoraj še enkrat toliko kot v letu 2000«, je dodal in poudaril, da z ambicijami gledamo tudi na vstop Hrvaške, ki je že sedaj pomemben zunanjetrgovinski partner, v EU.

Priložnosti za izvozne posle je po njegovem prepričanju še veliko. Predvsem tudi v tistih državah, kjer so potrebne še naprej zelo natančne procedure carinskih postopkov, Slovenija še ni dovolj prisotna. Izpostavil je dobro razvijanje poslov s Turčijo, Ukrajino in nekaterimi drugimi državami bivše Sovjetske zvez ter opozoril, da ima Slovenija predvsem z arabskimi državami bistveno premalo menjave. Današnjo konferenco vidi kot dobro priložnost za pridobivanje potrebnih informacij, ki jih je mogoče izkoristiti za bolj uspešno izvažanje.

Generalni direktor Carinske uprave RS, Rajko Skubic, je v uvodnem nagovoru dejal, da je za gospodarstvo v zelo zahtevnih časih znanje osnova, na kateri je treba graditi. Slovenska carina je del evropske carine, ki ima med strateškimi cilji podporo zakoniti mednarodni trgovini. Carina mora pri tem delovati na način, da carinjenja gospodarstvo, zlasti izvozno, ne čuti, da podjetja ne zgubljajo časa zaradi carinskih postopkov, ipd. Izpostavil je željo, da bo carinsko sodelovanje z gospodarstvom, kljub napovedani združitvi carinske in davčne uprave v finančno upravo, še naprej dobro.

Alojzij Zupančič, vodja Sektorja za carinske in davčne postopke na Generalnem carinskem uradu (GCU), je v nadaljevanju predstavil izvozne postopke. Pri tem je dal poseben poudarek razlagi pojma izvoza kot vrste posla in izvozu kot carinskem postopku. Kot najpomembnejšo obliko je izpostavil trajni izvoz in kot primer navedel običajni izvoz skupnostnega blaga v tretjo državo, vendar tudi izvoz skupnostnega blaga v dele carinskega območja Skupnosti, v katerih ne veljajo določbe direktive Sveta 77/388/EGS. Poudaril je, da bo letos težišče na vstopu Hrvaške v EU. Dodal je, da se v zadnjih letih vedno več pozornosti posveča omejevanju izvoza blaga, ki bi lahko prišlo v roke sil ali držav, ki izdelujejo npr. materiale za množično uničevanje. Vedno pomembnejša namreč postaja varnost, zato se tak izvoz natančno nadzoruje in predstavlja pomemben vir restrikcij v mednarodnem poslovanju.

Mag. Stojan Boštjančič iz Sektorja za carinske in davčne postopke GCU je predstavil potrebne spremne dokumente pri izvozu in uvozu, od carinske deklaracije, fakture, deklaracije o carinski vrednosti, do prevoznih listin, dokumentov povezanih z DDV in trošarinami, carinskih dovoljenj ter različnih drugih potrdil in licenc. Opozoril je, da je izvoz čista davčna oprostitev, pri uvozu pa se vedno plača carino in DDV. Pri postopku sprostitve blaga v prost promet z davčno oproščeno dobavo v drugo državo članico, se carina plača v Sloveniji, DDV pa v drugi državi članici. V svojem prispevku je prikazal tudi prepovedi in omejitve. Tako je potrebno od pristojnih ministrstev pridobiti uvozna dovoljenja za uvoz orožja, odpadkov, ozonu škodljivih snovi, zdravil, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst idr.. Pri izvozu pa so potrebna posebna izvozna dovoljenja med drugim za kulturno dediščino in orožje. Opozoril je tudi na posebne inšpekcijske preglede (veterinarske, fitosanitarne in zdravstvene).

O tematiki »od kombinirane nomenklature do TARIC-a« je spregovoril vodja oddelka za TARIC na GCU, Iztok Leskovar. V podatkovni bazi TARIC so vključeni vsi podatki, vsa evropska zakonodaja, povezana s carino, dajatvami, omejitvami, prepovedmi, ugodnostmi. Niso pa vključeni podatki, ki se nanašajo na carinske postopke ipd. Pri tem je Leskovar poudaril, da je TARIC, ki predstavlja »orodje, ki nam pomaga, da lažje ugotovimo, kakšne so dajatve in drugi pogoji, ki jih je potrebno izpolniti ob uvozu blaga v EU ali izvozu blaga viz EU«, zbirka podatkov, hkrati pa tudi carinska nomenklatura. Kombinirana nomenklatura se namreč nadaljuje s TARIC nomenklaturo, ki je bolj natančna, kar je prikazal na primeru paradižnika (TARIC deli na češnjevec in druge vrste paradižnika).

Dostop do TARIC nomenklature je omogočen le elektronsko, potrebno pa je imeti geslo CURSa in digitalno potrdilo. Poudaril je, da je treba blago pred uporabo TARIC-a najprej pravilno uvrstiti v kombinirano nomenklaturo in šele nato v TARIC nomenklaturo. Poznati je treba tudi nepreferencialno ali preferencialno poreklo blaga. Leskovar je prikazal tudi tarifne kvote in tarifne opustitve. Ravno tarifne kvote prinašajo znižano carinsko stopnjo. Tudi tarifne opustitve so koristne za uvoznike, saj je mogoče zaprositi za tarifno opustitve za blago, ki ga je v EU premalo ali ga sploh ni.

Nazadnje je mag. Milan Kušer, vodja oddelka za sistemske zadeve v sektorju za carinske in davčne postopke GCU, je predstavil registracijo za elektronsko poslovanje s carino, slovenski avtomatiziran sistem izvoza (SIAES) ter sistem nadzora izvoza (ECS). Elektronsko poslovanje se prične s podpisom dogovora in določitvijo pooblaščenca za e-poslovanje s carino. SIAES izvaja procese, ki so vezani na urad izvoznega carinjenja do prepustitve izvozne pošiljke v izvoz; ECS pa izvaja tiste procese, ki so vezani na najavo pošiljke uradu izstopa, spremljanje oz. carinski nadzor do izstopa, možnost potrditve izstopa blaga, zaznavanje in vnos odstopanj. Devetdeset odstotkov izvoza v Sloveniji teče po poenostavljenem postopku. Na koncu je opozoril, da se »v času, ki prihaja, daje vse več poudarka na varnosti«. Svet se globalizira. Zato priporoča AEO status. Razvoj gre namreč v smeri AEO verig. V nekaj letih bo zato težko priti na nekatere trge, »če ne boste imeli AEO statusa, ker bodo stremeli k verigi«. Ravno te verige bodo omogočale, da bo pošiljka zelo enostavno tekla.

Predlagal je tudi, da se podjetja, če je le mogoče, poslužujejo poenostavitev pri izvozu in uvozu, npr. z uporabo špediterjev, e-izvoza. V zvezi z vstopom Hrvaške v EU, pa je dejal, da lahko podjetja kmalu pričakujejo navodila na spletni strani CURS, v zvezi z blagom, ki je že pri nas in ga bo potrebno na nek način regulirati, npr. če je že v skladišču v Sloveniji in bo tam tudi 1. julija.

 

 

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.