Novice


Arhiv: Spremembe avstrijskega Obrtnega zakona

Državni zbor Republike Avstrije je v četrtek, 5. julija 2012 sprejel zvezni zakon, s katerim se spreminja Obrtni zakon (Gewerbeordnung 1994).

Spremembe se nanašajo na nekatere regulirane in neregulirane oziroma proste dejavnosti.

V zvezi s kvalifikacijskimi dokazili za opravljanje reguliranih dejavnosti, in sicer v zvezi s spričevali o zaključenem izobraževanju za opravljanje regulirane dejavnosti, ki so bila pridobljena izven držav članic EU ali držav pogodbenic EGS, s spremembo zakona odpade potreba po izreku ministra za gospodarstvo in delo o priznanju spričeval. Ta potreba odpade tudi za osebe, ki niso državljani držav članic EU ali držav pogodbenic EGS in so pridobili izobrazbo v drugi državi članici EU ali državi pogodbenici EGS.

Dodane so določbe o poslovodji. Lastnik obrti mora imeti poslovodjo, kadar ne more dokazati lastne kvalificiranosti ali če nima prebivališča v Republiki Avstriji.

Lastniku obrti, ki nima prebivališča v Republiki Avstriji, odpade obveznost imeti poslovodjo, če:

  1. je s sporazumom med državama določeno nalaganje in izvrševanje upravnih kazni, ali
  2. gre za državljane države pogodbenice EGS, ki imajo prebivališče v eni od držav pogodbenic EGS, ali
  3. gre za državljane švicarske konfederacije, ki imajo prebivališče v Švici ali v eni od držav pogodbenic EGS.

Poslovodja mora imeti prebivališče v državi, razen če:

  1. je s sporazumom med državama določeno nalaganje in izvrševanje upravnih kazni, ali
  2. gre za državljane države pogodbenice EGS ali za državljane švicarske konfederacije, ki imajo prebivališče v eni od držav pogodbenic EGS ali v Švici,
  3. gre za državljane tretjih držav, ki imajo pravico bivanja na podlagi naslova »Dauernaufenthalt-EG« ali »Dauernaufenthalt-Familienangehöriger« in imajo prebivališče v eni od držav pogodbenic EGS ali v Švici.

V določbi, kjer so naštete regulirane dejavnosti, se spreminja poimenovanje za lesarja, in sicer se dosedanje poimenovanje »Zimmermeister« nadomesti s poimenovanjem »Holzbau-Meister«.

Spremembe se nanašajo tudi na stavbenike (»Baumeister«), in sicer lahko uporablja prijavitelj dejavnosti, ki ne prijavlja svoje dejavnosti v obsegu, ki je določen z zakonom (99. člen, 1. odstavek), oznako »Baugewerbetreibender«. Samo obrtniki, ki opravljajo dejavnost v obsegu, ki je določen z zakonom, lahko uporabljajo oznako 'stavbenik' (»Baumeister«); drugi, ki so omejeni na gradnjo stavb, pa te oznake ne smejo uporabljati, ker lahko ustvarijo vtis, da so upravičeni do planiranja stavb.

Poleg oznake »Baumeister« sme obrtnik uporabljati tudi oznako »Gewerblicher Architekt«, in sicer na podlagi vloge, o kateri odloči minister za gospodarstvo in delo.

Dodana je določba o obveznem zavarovanju odgovornosti obrtnika, ki mora biti sklenjeno pri podjetju z obratom v Avstriji. Zavarovanje odgovornosti mora biti sklenjeno za zavarovalno vsoto v višini najmanj 1 mio EUR na škodni primer.

Zakon spreminja tudi določbo o turističnih vodičih (»Fremdenführer«). Odslej za opravljanje dejavnosti turističnih vodičev ni več potrebno, da imajo le-ti bivališče v Republiki Avstriji.

Tudi pri kamnosekih (»Steinmetzmeister«) sprememba zakona nalaga, kdaj lahko le-ti uporabljajo oznako 'kamnosek' (»Steinmetzmeister«). Prijavitelj dejavnosti, ki ne prijavlja svoje dejavnosti v obsegu, ki je določen z zakonom (133. člen, 1. odstavek), lahko uporablja le oznako »Steinmetzgewerbetreibender«. Samo obrtniki, ki opravljajo dejavnost v obsegu, ki je določen z zakonom, lahko uporabljajo oznako 'kamnosek' (»Steinmetzmeister«).

Enako velja tudi za lesarje (»Holzbau-Meister«) in njihovo uporabo oznake 'lesar' (»Holzbau-Meister«). Prijavitelj dejavnosti, ki ne prijavlja svoje dejavnosti v obsegu, ki je določen z zakonom (149. člen, 1. in 2. odstavek), lahko uporablja le oznako »Holzbaugewerbetreibender«. Samo obrtniki, ki opravljajo dejavnost v obsegu, ki je določen z zakonom, lahko uporabljajo oznako 'lesar' (»Holzbau-Meister«).

Spremembe so določene tudi za dejavnost fotografov (150. člen, 5. odstavek), in sicer se odslej ločijo regulirane dejavnosti profesionalnih fotografov in pa neregulirane dejavnosti medijske fotografije in fotodizajna. Profesionalni fotografi so upravičeni do izdelovanja videofilmov. Ne glede na pravico profesionalnih fotografov je dejavnost medijske fotografije in fotodizajna neregulirana dejavnost. Medijski fotografi in fotodizajnerji smejo delati za podjetja in nosilce oseb javnega prava, v kolikor se njihove fotografije uporabljajo izključno v prostoru samostojne gospodarske dejavnosti podjetja ali nosilca osebe javnega prava.

Pomembne so še prehodne določbe zakona, ki nalagajo obrtnikom, ki na dan pred začetkom veljavnosti sprememb zakona opravljajo dejavnost stavbenikov, da pristojnim oblastem pred potekom 12 mesecev po začetku veljavnosti tega zakona izkažejo zavarovanje odgovornosti. V prehodnih določbah je še določeno, da so fotografi, ki na dan pred začetkom veljavnosti sprememb zakona opravljajo dejavnost medijske fotografije, upravičeni dejavnost medijske fotografije in fotodizajna opravljati v skladu s 5. odstavkom 150. člena, in sicer da te dejavnosti veljajo za neregulirane dejavnosti.

Spodaj objavljamo še povezavo do sklepa Državnega zbora Republike Avstrije o sprejemu zveznega zakona, s katerim se spreminja Obrtni zakon (Gewerbeordnung 1994) in povezavo do Obrtnega zakona (Gewerbeordnung 1994):

http://www.parlament.gv.at/PAKT/VHG/XXIV/BNR/BNR_00580/fname_259562.pdf

http://www.jusline.at/Gewerbeordnung_(GewO)_Langversion.html

 

Informacijo je pripravilo Veleposlaništvo RS na Dunaju.

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.