Novice


Arhiv: Tajvan – inovacije so gonilo konkurenčnosti

Ljubljana, 26. november 2014 - Tako Tajvan kot Slovenija sta izrazito izvozno usmerjena, blagovna menjava med njima ponovno raste in priložnosti za medsebojno poslovanje podjetij je na obeh straneh kar nekaj.To so bili poudarki današnjega Slovensko – tajvanskega poslovnega foruma, ki sta ga pripravila Gospodarska zbornica Slovenije in Kitajsko združenje za mednarodno gospodarsko sodelovanje (CIECA).

Da je možnosti za povečanje blagovne menjave, letos je le-ta v prvem četrtletju znašala dobrih 36 milijonov evrov, dovolj, je uvodoma poudaril direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti. Pri tem sta v ospredju zlasti strojništvo in IKT panoga, je povedal. Slovensko gospodarstvo je, kot je še dodal, zelo odprto in išče priložnosti po vsem svetu, zato so tovrstni dogodki vselej dobrodošli.

Fred P. C. Huang, podpredsednik CIECA, je v svojem nagovoru povzel ključne panoge v Sloveniji ter dodal, da našo državo obiskuje vse več turistov s Tajvana. Obe državi, kot je omenil, povezuje izrazita izvozna usmerjenost, današnji individualni sestanki med podjetji pa naj bi bili odlična priložnost za vzpostavitev novih poslov.

Direktor urada Taipei Economic and Cultural Office iz Avstrije, veleposlanik Lien-Gene Chen, je ob tej priložnosti strnjeno predstavil tajvansko gospodarstvo in slovenska podjetja povabil k udeležbi na tamkajšnjih poslovnih sejmih. To je namreč, kot je povedal Chen, najboljši način za promocijo tujih podjetij na Tajvanu in hkrati odskočna deska za vstop na 1,3-milijardni kitajski trg.

Dr. Zoran Stamatovski iz javne agencije SPIRIT je gostom med drugim predstavil priložnosti za vlaganja na različnih področjih in slovensko davčno zakonodajo. Poudaril je, da je Slovenija v zadnjih desetih letih prejela za 10,7 milijarde evrov tujih naložb, od tega polovico iz Avstrije.

Da so inovacije glavno gonilo konkurenčnosti in da temu sledi tudi tajvansko gospodarstvo, pa je izpostavil direktor tajvanskega trgovinskega centra v Budimpešti, James Kuo. Poleg IKT panoge je poudaril tudi uspeh tajvanskih proizvajalcev koles, ki sodijo med ključne izvozne artikle. Po konkurenčnosti sodi Tajvan, kot je povedal Kuo, na 14. mesto med 144 gospodarstvi sveta. Ponaša se z vrsto naprednih (inteligentnih) industrij ter učinkovitih logistično distribucijskih centrov, njihovi izdelki so med najbolj kakovostnimi na svetu in so prejemniki številnih svetovno priznanih nagrad za odličnost.

Antonija Božič Cerar s Službe za varstvo okolja na GZS je v zaključnem delu foruma predstavila delo oddelka in trende na področju okoljskih tehnologij, Chi-Yuan Chin s tajvanskega združenja New Taipei City Computer Association pa dosežke tajvanske IKT industrije. Kot je povedal Chin, je Tajvan med vodilnimi v svetu po uporabi interneta in mobilnih telefonov, da ljudje zelo pozitivno zaznavajo konkurenco oziroma tekmovalnost in se temu primerno odzivajo (višja kakovost izdelkov in nižje cene). Vpliv kitajske kulture na Tajvance je ogromen, to pa se pri poslih najbolj odraža v pomembnosti načrtovanja, pripravljenosti za različne razplete, pridnosti, trdoživosti, zagrizenosti in hitrem prilagajanju ter sklepanju kompromisov.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.