Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, je uvodoma dejal, da sta tako slovenski kot beloruski narod zelo športna in izpostavil, da je Slovenija bila na olimpijskih igrah v Sočiju po številu podeljenih medalj po številu prebivalcev druga najuspešnejša nacija. Tako kot v športu je v poslu za dosego dobrih rezultatov pomembna vztrajnost ter veliko treninga. Kljub temu, da je Slovenija majhna, so lahko slovenska podjetja pomembni globalni igralci. Današnje srečanje in jutrišnjo medvladno komisijo je ocenil kot dobro priložnost za krepitev sodelovanja in nadaljnjo rast blagovne menjave med državama, ki je lani presegla 70 mio evrov.
Generalni direktor Minskovega oddelka beloruske trgovinske in industrijske zbornice Aleksandr Fedorchuk je poudaril dobro sodelovanje med zbornicama vse od leta 1997 dalje in izrazil pričakovanje, da bo podoben poslovni forum, kot je današnji, potekal že naslednje leto v Minsku.
Dr. Stanislav Raščan, generalni direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, vidi navezavo poslovnega dogodka na medvladno komisijo kot učinkovit način za intenziviranje obstoječih medsebojnih stikov in vzpostavljanje novih. Poleg rasti blagovne menjave med državama se povečuje tudi investicijska dejavnost. Največje priložnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja vidi na področju inženiringov, energetike, avtomobilske in kemične industrije, poleg tega pa tudi v logistiki, transportu in turizmu. Danes potrebujemo iznajdljive gospodarstvenike, ki bodo znali izkoristiti konkurenčne priložnosti, ki jih ponujajo gospodarski potencialiobeh držav, je še pripomnil.
Namestnica zunanjega ministra Belorusije, Elena Kupchina, verjame, da razpoložljivi potencial še ni dovolj izkoriščen. Izpostavila je pomembno vlogo GZS v meddržavnem sodelovanju. Na osnovi razpoložljivih podatkov o menjavi za prvih sedem mesecev tega leta pričakuje letos 10- do 15-odstotno rast. Slovenija po njenih besedah sodi med 50 stalnih poslovnih partnerjev države, ki tudi v času svetovne krize in po njej ni doživela recesije. Nove priložnosti za Slovenijo vidi tudi v beloruskem članstvu v Evrazijski ekonomski uniji (EEU), ki odpira pot do 170 mio prebivalcev velikega tržišča.
Natalia Nikandrova, direktorica Nacionalne agencije za naložbe in privatizacijo, je spregovorila o investicijski klimi v Belorusiji, ki spodbuja tuje neposredne naložbe. Izpostavila je varnost in socialno stabilnost, kar je povezano z njihovim nacionalnim karakterjem, željo in sposobnostjo sprejemanja kompromisov. Tuji investitorji po besedah Nikandrove cenijo izobražene in disciplinirane strokovnjake in siceršnjo visoko kakovost življenja. Belorusija je tudi pomemben transportno vozlišče, prek katerega letno potuje 100 mio ton blaga. Posebej je poudarila ugodnosti, ki jih imajo podjetja v high-tech in industrijskemu parku ter manjših mestih. Tako so na primer v high tech parku 15 let oproščena davka od dobička, 3 leta pa nepremičninskega davka in davka na zemljišča. Januarja 2014 je začel veljati nov zakon o investicijah, ki dovoljuje investitorju izvoz kapitala iz države ter poslovanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za nacionalna podjetja. Spregovorila je tudi o možnostih privatizacije 3.500 državnih podjetij. Med slovenskimi podjetji, ki uspešno delujejo na beloruskem trgu, je izpostavila Riko Group, Krko in Iskratel.
Antonia Ezhova, vodja Administracije FEZ Gomel Raton, je rekla, da je v Belorusiji šest podobnih prostih ekonomskih con (FEZ), ki so bile vse oblikovane v začetku 90-ih let kot instrument za pridobivanje tujih investicij. Tamkajšnja podjetja imajo v vseh conah enake pogoje poslovanja. FEZ Gomel Raton, ki leži le 50 km od meje z Rusijo, pa tudi 50 km od ukrajinske meje, ima velik proizvodni potencial. Na območju deluje več kot 300 malih in srednje velikih podjetij. Glavni kriterij, da podjetje lahko v FEZ pridobi rezidenčni status, je izvozno usmerjena proizvodnja ter obseg naložbe vsaj enega milijona evrov.
Gospodarska zbornica Slovenije je na današnjem dogodku podpisala tudi pismo o nameri s Svobodno ekonomsko cono FEZ »Gomel-Raton«. To naj bi prispevalo tudi k boljši informiranosti o obojestranskih naložbenih priložnostih.
Sledilo je približno 40 bilateralnih pogovorov med predstavniki dvajsetih slovenskih in osmih beloruskih podjetij.
GZS v prihodnjem letu že načrtuje povratno gospodarsko delegacijo v Minsk.
Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.