Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, je uvodoma dejal, da je Slovenija razvila močno sodelovanje z Nizozemsko, ki trenutno sodi med naše najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerje, ne le v EU, temveč tudi širše. So pa še številne odprte priložnosti, tudi v izmenjavi izkušenj in znanj. Upravljanje voda pri tem ni edino zanimivo področje, kjer so možnosti za sodelovanje, te vidi tudi v infrastrukturi, pristaniščih, pri upravljanju odpadkov ipd.
Pieter J. Langenberg, veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je poudaril nizozemske izkušnje z vodo, ki imajo že zgodovinsko tradicijo, nenazadnje tudi zaradi naravnih danosti njihove dežele. Na tej osnovi pridobljeno znanje želijo predstaviti tudi slovenskim gospodarstvenikom.
Janko Kramžar, predsednik UO GZS - Zbornice komunalnega gospodarstva, je dejal, da so bili na področju izmenjave izkušenj z nizozemskimi partnerji že narejeni prvi koraki. Tako so pred dvema letoma že izvedli benchmarking, in uspeli prepričati državo, da to sodi med ključna orodja za primerjavo ravni delovanja. V zadnjem letu je bila glavna tema sodelovanje, zlasti pri dobavi vode. Tudi tu so bile nizozemske izkušnje izjemnega pomena. Kramžar verjame, da bodo prvim korakom sodelovanja sledili številni drugi.
Naložbe v vodni sektor v Sloveniji za obdobje 2014 – 2020je predstavil Bojan Suvorov iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO). Poudaril je, da bodo podprli zlasti naložbe, usmerjene v enostavnejše prilagajanje klimatskim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu. Poseben poudarek bo na zmanjšanju nevarnosti poplav. Med ukrepi je izpostavil identifikacijo ključnih poplavnih področij v času visokega vodostaja v Sloveniji,vzpostavitev novih vodomernih postajah, ki zagotavljajo redno hidrološko spremljanje območij s potencialno visokim tveganjem poplav, razvoj hidroloških modelov za napovedovanje visokega vodostaja na območjih z visokim tveganjem poplav, razvoj hidroloških in hidravličnih modelov ipd. Na področju izboljšanja okolja bodo investicijska prioriteta naložbe v vodni sektor z namenom doseganja zahtev EU, pri čemer so specifični cilji višja kakovost in zanesljivost dobave pitne vode, zmanjšanje emisij v vodo skozi izgradnjo zbiralnikov komunalnih odpadnih voda ter potrebne infrastrukture ter doseganje dobrega kemičnega in ekološkega statusa voda in morskega okolja.
Nove pristope pri upravljanju poplav je predstavila Sophie Vermooten, regionalna koordinatorka za Evropo v Deltares, inštitutu za aplikativne raziskave na področju voda, podpovršin in infrastrukture. Spregovorila je o bazenu reke Ren, v katerem živi 50 mio prebivalcev. Po veliki poplavi v letu 1995 je bil na Nizozemskem sprejet zakon o zaščiti pred poplavami, ki predvideva oceno varnosti rek ter nadzor nad infrastrukturo vsakih pet let. Posebej je izpostavila, da mora pristojno ministrstvo zagotoviti primerne opozorilne sisteme in storitve. Predstavila je tudi program Prostor za reko, ki ima cilj do leta 2015 dvigniti pretočno zmogljivost na 16.000 kubičnih metrov vode na sekundo, izboljšati okoljsko kakovost območja reke ter ohraniti dodatni prostor, ki ga bodo reke zaradi klimatskih sprememb rabile tudi v naslednjih desetletjih. Med uporabljenimi tehnikami je omenila premestitev in ojačitev nasipov, poglobitev rečne struge ipd.
Jan van Rheenen, vodja nacionalnih projektov pri DGL (Vladna služba Kraljevine Nizozemske za zemljišča in vode), je v svoji temi o koordinaciji upravljanja voda in zemljišč najbolj poudarjal, da mora biti vsako načrtovanje okolja predvsem trajnostno, za dobo več stoletij. Na Nizozemskem so določeni posegi v okolje, npr. izsuševanja, urejanja vodotokov ipd., stara že stoletja, vendar so ti posegi zdržali predvsem zaradi pametnega načrtovanja, oblikovanega s strani prebivalcev, ki so svoja zemljišča in vodne ujme na njih zelo dobro poznali. Novi pristopi na tem področju torej gledajo preteklost – obračajo se nazaj k ljudem in napakam iz preteklosti, ki se jim je treba izogniti.
Glavni zaključki razprave s predavateljema, ki jo je vodila dr. Lidija Globevnik, TC Vode, so bili:
Nove pristope v tehnologiji oskrbe s pitno vodo je predstavil dr. Stephan Kools, KWR (Raziskovalni inštitut za vodni cikel). Največji izzivi na tem področju so onesnaževanje vodnih virov, povečevanje substanc v pitni vodi, intenzivna izraba tal, zahteve odjemalcev glede kakovosti voda in ekonomska učinkovitost izvedbe operacij. Inštitut sodeluje s strokovnjaki v projektih tudi preko meja: PREPARED (Evropski projekt v 12-h mestih, usmerjen v pripravljenost malih urbanih vodnih krogov na podnebne spremembe), TAPES (5 evropskih držav ustvarja platformo znanja o porasti substanc v pitni vodi) in TRUST (cilj projekta, ki vključuje 31 držav, je razvijanje novih metod in tehnik, ki bi omogočale oblikovanje trajnostnih urbanih vodnih politik). Izstopajo nekateri konkretni produkti teh projektov kot na primer zagotavljanje pitne vode na poplavljenem ozemlju.
V povzetku predstavitve je dr. Globevnikova še izpostavila, da tudi v Sloveniji ponekod že uporabljajo visoko tehnologijo za zagotavljanje pitne vode, je pa treba vedno proučiti izvor onesnaževanja podtalnice oz. v odkrivanje in odpravljanje izvora problema vložiti več sredstev, saj se to lahko izkaže za cenejšo opcijo kot kasnejše odpravljanje posledic onesnaženja.
Direktor razvoja inovacij pri Royal Haskoning DHV Andreas Giessen je predstavil rešitve pri uporabi industrijske in komunalne vode s poudarkom na Nereda® tehnologiji, ki je rezultat 20-letnega raziskovalnega dela. Gre za princip naravnega čiščenja voda, ki združuje stroškovno učinkovitost, trajnost in zadovoljitev najstrožjih standardov čistosti vode. Osnova je aerobna zrnata biomasa, ki jo ustvarijo očiščevalne bakterije. Investicija je znatno nižja, nižji so stroški delovanja, fizični odtis je zelo majhen, omogoča pa tudi energijske prihranke do 30 odstotkov.
Predstavitev te tehnologije je vzpodbudila največ zanimanja in vprašanj iz publike, ki jih koordinirala dr. Marjeta Stražar iz Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Pohvalila je dobro prakso sodelovanja univerz in inštitutov z gospodarstvom, česar je v Sloveniji žal še vedno premalo.
Sledila so individualna srečanja z nizozemskimi podjetji in raziskovalnimi inštituti, na katerih je dobra udeležba s strani slovenskih podjetij potrdila dejstvo, da pri nas že razmišljamo in delujemo v smeri uporabe modernih tehnologij v upravljanju voda ter, da so tudi na tem področju tendence usmerjanja izven naših meja, v smislu ponudbe ali pa iskanja znanja in produktov.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.