Aleš Cantarutti, direktor GZS-Centra za mednarodno poslovanje, je uvodoma povedal, da je namen dogodkov, ki jih pod skupnim imenom Poslovni zajtrki pripravlja GZS, pretok informacij v obe stran - da tudi gospodarstveniki sami navedejo svoje predloge in predstavijo praktične izkušnje, ki jih imajo na tujih trgih. Italijanski trg po njegovih besedah še vedno sodi med ključne trge za slovensko gospodarstvo. GZS po svojih močeh pomaga podjetjem pri prodoru na tuje trge, saj sodi izvoz še vedno med gonila gospodarskega razvoja. Lani je tako v okviru programa Go International Slovenia izvedla prek 100 dogodkov. Tudi v tem polletju bodo organizirani dogodki in izvedene številne aktivnosti tako za sosednje kot za bolj oddaljene trge. Na GZS se »zavedamo tudi potrebe aktualnih, sodobnih pristopov pri osvajanju novih trgov, zato v kratkem skupaj z Ekonomsko fakulteto organiziramo tudi Akademijo internacionalizacije«, je zaključil.
Gospodarsko situacijo v Italiji in oblike pomoči slovenskim podjetjem v okviru naših diplomatsko konzularnih predstavništev v Italiji sta prikazala Boris Antolič, pooblaščeni minister z Veleposlaništva RS v Rimu ter Gregor Šuc, vodja Gospodarskega urada RS v Milanu.
Boris Antolič je med prednostmi italijanskega trga omenil bližino s 3,8 mio podjetij, od katerih je kar 99 odstotkov malih in srednjih. Kljub dejstvu, da je gospodarska kriza v zadnjih letih našo sosedo zelo prizadela,pa je industrijska proizvodnja v prvem mesecu letošnjega leta zaznalašibko rast, pojavlja se rast v segmentu obnovljivih virov energije. Opozoril je na z vidika Slovenije praktično povsem neizkoriščen regionalni potencial t.i. Mezzogiorna, ki ga predstavlja 8 regij na jugu Italije s katerimi naša podjetja praktično ne sodelujejo. Italija je sicer drugi zunanjetrgovinski partner RS s skupnim obsegom menjave v višini 6,43 mrd EUR. Dejstvo pa je, da je naša menjava z Italijo omejena na štiri severne pokrajine, ki pokrivajo 73 odstotkov slovenskega izvoza v Italijo in 58 odstotkov našega uvoza iz Italije. Med trenutnimi problemi Italije so bili izpostavljeni kreditni krč, varčevalni ukrepi vlade, izraziti davčni pritiski, padanje produktivnosti in rast stroškov dela, velika nepreglednost in zapletenost postopkov in predpisov. Priložnosti za sodelovanje vidi g. Antolič v lesni industriji, pri obnovljivih virih energije, v informatiki in telekomunikacijah, pri prehodu administracije na elektronsko poslovanje, projektiranju in energijski učinkovitosti ter v zdravju. Pri tem velja izkoristiti sejme in predstavitve ob robu prireditev, pa tudi večja usmeritev slovenskih podjetij v srednji in južni del Italije, kjer je močna avtomobilska industrija, prehrambena in živilska industrija, pomorski transport in moda. Smiselno se je povezati z združenjem prodajnih agentov ter izkoristiti javna naročila. Gospodarstvenikom je svetoval, da si pred nastopom poiščejo čim več informacij. Poznavanje jezika je prednost. Poudaril je tudi poznavanje poslovnih običajev in poudaril pomen osebnih odnosov.
Vodja gospodarskega predstavništva v Milanu g. Gregor Šuc je pojasnil, da v severnem delu Italije deluje blizu polovice vseh italijanskih podjetij. Izpostavil je, da se na trgu srečujejo z vse večjih pritiskom na zniževanje cen proizvodov srednjega cenovnega razreda, po drugi strani pa se krepi predvsem nišna prodaja luksuznih proizvodov. V Italiji je veliko število družinskih podjetij, kjer se dogovori sklepajo neposredno z lastnikom. Šuc je slovenskim gospodarstvenikom svetoval naj pri vstopu na trg poiščejo strokovno podporo. Opozoril je, da naj poslovneži ne izhajajo iz predpostavke, da se »bo izdelek prodajal, ker je dober. Trg zahteva visoko dodano vrednost«. Oblike nastopa so sicer različne, od lastne prodajne organizacije, uporabe distributerja ali grosista do poslovanja prek ekskluzivnega ali trgovskega zastopnika.
Robert Frandolič, družbenik oz. solastnik FIMAGO d.o.o. iz Nove Gorice, je povedal, da je »Italija znana pod blagovno znamko Made in Italy, kar je način življenja in dela«. Če tega neko slovensko podjetje tega v svojih proizvodih ni sposobno izražati, se bo tam težko uveljavilo. »Italija ni le moda, avtomobili in prehrana«. Je tudi evropski leader v IKT sektorju, je 6. največji farmacevtski trg na svetu, 4. svetovna turistična destinacija, 4. svetovni proizvajalec obdelovalnih strojev. Primeren način vstopa je preko t.i. »distretto industriale”, industrijskimi okrožji, kjer se lahko najde na enem mestu več potencialno zanimivih podjetij. Med slabostmi poslovanja je navedel zahtevo po relativno dolgih plačilnih rokih, navidezno nesistematičnost in neorganiziranost Italijanov ter zapletene administrativne in upravne postopke. Izpostavil je pomen dobrega prevoda promocijskega materiala, ki ga naj naredijo Italijani, ne pa slovenski prevajalci.
Simonetta Maffizzoli Cervesato,podpredsednica Nacionalne federacije združenj italijanskih trgovinskih agentov in predstavnikov – FNAARC,je prikazala poslovanje preko agenta kot eno najprimernejših oblik vstopa na italijanski trg. 60 odstotkov celotnega prometa poteka prek agenta, zato te oblike ni mogoče spregledati, je poudarila. FNARRC združuje okoli 90.000 agentov in zastopnikov in je eno od največjih italijanskih združenj, ki pokriva tovrstno storitveno dejavnost.
Enrico Seminara iz FNAARC je predstavil poslovni dogodek FORUM AGENTI, ki bo potekal v Rimu od 10. do 12. maja. Gre za edinstven tovrsten dogodek v Italiji, katerega namen je iskanje trgovskih agentov ne glede na vrsto izdelkov ali storitev s strani ponudnikov in ne glede na regijo ali državo, iz katere prihajajo udeleženci.
Gospodarska zbornica Slovenijebo v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Rimu in gospodarskim predstavništvom v Milanu na eni in FNAARC-om na drugi strani organizirala skupinsko udeležbo slovenskih podjetij na omenjenem dogodku v Rimu. Podjetja, ki se bodo udeležila obiska v okviru uradne delegacije bodo deležna sofinanciranja stroškov udeležbe, za njih pa bo organizirana tudi vsa logistična podpora.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.