Novice


Arhiv: Brazilija – veliko poslovnih priložnosti, a tudi korupcije

Ljubljana, 18. junij 2014 – V dneh, ko so vse oči uprte v svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji, je bilo na Poslovnem zajtrku na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) govora o poslovnih priložnostih na brazilskem trgu in izkušnjah slovenskih podjetij, ki tam že poslujejo.

Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, je uvodoma dejal, da je Brazilija trg, na katerega je treba resno računati, tudi z vidika slovenskega izvoza. Med BRIKS državami raste le izvoz v to državo, kar je spodbudno. Izrazil je željo, da se izvoz v Brazilijo v prihodnje še okrepi.

Tudi dr. Janez Šumrada, vodja Sektorja za gospodarsko promocijo na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, vidi številne priložnosti za krepitev gospodarskih in drugih oblik sodelovanja med državama.

Prof. dr. Antonio Gelis-Filho, predavatelj na Fakulteti za management Funda?ăo Getúlio Vargas - EAESP v Sao Paulu, je v svoji predstavitvi izpostavil po eni strani velikost in heterogenost države, povezano tudi z veliko socialno neenakostjo tako med posameznimi predeli kot tudi znotraj mest, po drugi strani pa izjemne poslovne priložnosti, ki jih trg ponuja. Brazilija je zapletena federacija 27 enot, 26 držav in enega federalnega območja. Gelis-Filho je opozoril na močno razraščeno korupcijo ter dodal, da je Brazilija »umazana« za poslovanje, a dobra za zaslužek. Dežela ni izrazito prijazna do malih in srednje velikih podjetij, čeprav se razmere počasi izboljšujejo. Vseeno je predvsem manjšim podjetjem svetoval vstop preko manjših središč in nekoliko manj razvitih delov, ki imajo velik potencial za rast in razvoj.

Na strani uvoza iz Slovenije vidi možnosti za široko paleto industrijskih proizvodov. Največje priložnosti za tuje investitorje vidi v industriji nafte in plina, rudarstvu, avtomobilskem sektorju, papirni in celulozni, kemični in jeklarski industriji. Posebej je izpostavil infrastrukturo, kjer v naslednjih desetih letih načrtujejo izjemno velike naložbe, ter turizem. Meni, da Brazilija ni in nikoli ne bo druga Kitajska, saj je gospodarska rast bistveno nižja. Za zaključek posla je potrebno kar nekaj časa, podjetjem pa je tudi svetoval, da so v svojih scenarijih prilagodljivi, čeprav je po njegovih besedah brazilski trg vsekakor primeren za dolgoročne strateške načrte širjenja poslovanja.

Svoje izkušnje s poslovanjem na brazilskem trgu sta predstavila Daniela A. Marc iz BIA Separations in Ernest Žejn iz podjetja Žejn. Izpostavila sta visoke stroške tamkajšnje delovne sile, obvezno znanje portugalskega jezika, dolgo čakanje na povratne informacije ter pomembnost prisotnosti na trgu – ustanovitev lastnega podjetja.

Prisotni je predvsem zanimala struktura obdavčitve, napovedane spremembe le-teh ter možne rešitve pri obvladovanju zapletenega sistema obdavčitve, ki se razlikuje tudi med posameznimi državami Federacije. Prof. dr. Antonio Gelis-Filho je pri tem poudaril, da je za vstop na brazilski trg prav zato nujno potreben dober davčni in pravni svetovalec.

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.