Dogodek Poslovni zajtrk Vietnam, ki je bil 13. maja 2014 na GZS v Ljubljani, je organizirala GZS v sodelovanju z Veleposlaništvom Socialistične Republike Vietnam.

Veleposlanik na Veleposlaništvu Socialistične Republike Vietnam, Nj. Eksc. g. Nguyen Thiepje omenil, da ima sodelovanje med gospodarstvi obeh držav dolgo tradicijo še iz časov nekdanje Jugoslavije, čeprav s Slovenijo v letošnjem letu obeležujejo dvajset let vzpostavitve diplomatskih odnosov. Devetdeset milijonski Vietnam je pričel s tranzicijo in industrializacijo gospodarstva pred tremi desetletji in se, v zadnjih letih s povprečno 6,5 odstotno letno rastjo BDPja, uvršča med skupino tako imenovanih 11 hitrorastočih gospodarstev. Direktor Trgovinskega predstavništva Vietnama na Dunaju, Le Minh Duc je povedal, da je vietnamsko gospodarstvo vedno bolj integrirano v svetovno trgovino, večino trgovanja še vedno opravi z azijskimi državami. Država je članica ASEANa – to je združenja držav jugovzhodne Azije, ki bo z letom 2015 zaživelo kot enoten trgovinski prostor, je v zadnji fazi pogajanj za prostotrgovinski sporazum z EU, ima podpisan sporazum o carinski uniji z Rusijo, Kazahstanom in Belorusijo ter ima nadalje podpisan sporazum o transpacifiškem partnerstvu, če izpostavimo le najpomembnejše sporazume.

Nina Pečoler iz Mednarodnega inštituta za turizem, je dejala, da je Vietnam nova zvezda na turističnem zemljevidom, turizem sodi med razvojne prioritete države, zato se izvajajo tudi zelo velike naložbe in projekti, usmerjeni v razvoj turizma in njegove infrastrukture, turističnih destinacij in programov. Deželo letno obišče 7 mio tujih obiskovalcev, pretežno iz Kitajske, Južne Koreje, Avstralije in Rusije, vendar je rastoč tudi delež Evropejcev. Razvija se poslovni in kulturni turizem, v zadnjem času tudi kulinarika. Tam so prisotne vse večje svetovne hotelske verige. Poleg turizma vidi Pečolerjeva številne odprte priložnosti tudi v trgovini za oskrbo turističnih destinacij, gostinski opremi, potrošnih dobrinah ter razvoju izobraževanj, usposabljanj in novih treningov. Izzivi so v slabi kontroli kakovosti v turističnih destinacijah in hotelskih kompleksih ter podpovprečni cestni in železniški infrastrukturi. Po drugi strani so letalske povezave tako znotraj dežele kot mednarodne odlične. Iz lastnih izkušenj je izpostavila potrebno zaupanje, vztrajnost in potrpežljivost pri poslovanju na vietnamskem trgu ter potrebo po lokalni prisotnosti.

Matevž Verbič, ustanovitelj in generalni direktor podjetja Easy Tiger Sourcing, je opozoril na razlike v komuniciranju in načinu dela. Za izvedbo projekta je potrebno upoštevati več časa kot drugje. Nikakor ni mogoče poslovanja enačiti s poslovanjem na Kitajskem, kar se tiče na primer količin v poslu.

Od celotnega slovenskega izvoza v višini prek 21 mrd evrov znaša izvoz v Vietnam le okoli 12,5 mio evrov. Ta izvoz ustvari skupaj 35 podjetij, od tega polovica v vrednosti manjši od 10.000 evrov na letni ravni. Po drugi strani iz Vietnama okoli 270 slovenskih podjetij uvozi za dobrih 9 mio evrov blaga, pri čemer kar štiri petine od njih ustvari manjše posle od 10.000 evrov na letni ravni. Med vodilne proizvode, ki jih slovenska podjetja izvažajo v Vietnam se v letu 2013, po 4 mestni carinski tarifi uvrščajo: proizvodi kemične industrije, električni motorji in generatorji, železni in jekleni izdelki, zdravila za prodajo na drobno, papir in karton. Med vodilne uvozne proizvode, ki jih podjetja uvažajo iz Vietnama pa sodijo: žice iz jekla, usnjena obutev, ribji fileti, kava, obutev iz kavčuka. Vietnam v Evropo izvaža predvsem obutev, obleke in tekstil, telefone in nadomestne dele, kavo ter morske sadeže, iz Evrope pa uvaža zlasti stroje in opremo, farmacevtske izdelke, mleko in mlečne proizvode, kemikalije ter vozila.

Avtorici prispevka: Tajda Pelicon in Nataša Turk