Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, je uvodoma povedal, da je Rusija eden od strateških trgov za slovensko gospodarstvo. Razveseljiv je podatek, da se je naš izvoz v Rusko federacijo lani povečal za kar 18 odstotkov. Kljub temu pa je priložnosti še precej, predvsem za mala in srednje velika inovativna podjetja.
Janez Škrabec, predsednik Slovensko – ruskega poslovnega sveta, je uvodoma predstavil Slovensko – ruski poslovni svet, katere člana sta tudi Gospodarska zbornica Slovenije in podjetje Riko. Društvo, ki deluje od leta 2010, ima nekaj manj kot 50 članov in aktivno deluje na povezovanju različnih sfer, zlasti pa gospodarske, v Sloveniji in Ruski federaciji. Ob tej priložnosti je še poudaril, da bo po njegovem mnenju prihod Sberbank banke pozitivno doprinesel k izboljšanju bančnega sistema in možnosti kreditiranja podjetij pri nas.
Kakšne reforme je Slovenija sprejela v zadnjem času in kaj jo še čaka v bližnji prihodnosti na področju konsolidiranja javnih financ je povzela državna sekretarka na Ministrstvu RS za finance Mateja Vraničar. Bančni sektor po njenih besedah »nujno potrebuje rehabilitacijo«, saj bo le tako lahko ponovno omogočil normalno poslovanje oziroma investiranje slovenskih družb. Slabo banko, s katero naj bi banke razbremenili slabih kreditov, pa naj bi ustanovili še pred poletjem.
Mark Arnold, predsednik uprave Sberbank Europe, je na konferenci strnjeno predstavil Skupino Sberbank. Gre za eno največjih svetovnih bank, vsekakor pa največjo banko v Rusiji, ki se uspešno uveljavlja na globalnih trgih. Polovični delež banke je v lasti ruske centralne banke. Po kapitalski moči je druga v Evropi, šesta v državah BRIKS in prva v svetu po donosu na povprečni kapital. Banka pospešeno vlaga v inovacije in tehnologijo mikro, majhnih in srednje velikih podjetij.
Ravno ta ciljna usmerjenost ji obeta velik uspeh na slovenskem tržišču, so na zaključni okrogli mizi, ki jo je vodil direktor Financ, Peter Frankl, ugotovili nekateri sogovorniki. Slovenska podjetja, ki kljub težkim razmeram dobro poslujejo na tujih trgih, se namreč še vedno soočajo z nezaupanjem bank. To sta na okrogli mizi izpostavila direktorja DUOL-a Dušan Olaj in Tajfun Planine Iztok Špan.
Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je v zanimivi razpravi poudaril, da so slovenske banke v zelo nezavidljivem položaju. Breme odgovornosti naj bi nosile same, čeprav vse niso krive za nastalo situacijo. SID banka je, kot je še povedal Svilan, bolj usmerjena v razvojno bančništvo, zato se tudi njihov poslovni model bistveno razlikuje od modelov komercialnih bank. Glavni problem danes ni pomanjkanje denarja, je dodal, ampak zaupanja. Edini način naj bi bil po mnenju Svilana realen pogled na nastale razmere in ne špekuliranje. »Država mora prikazati jasno sliko, in to ne le slovenski, ampak tudi svetovni javnosti,« je poudaril Svilan.
Prihod banke Sberbank na slovenski bančni trg sicer pomeni še večjo konkurenco za obstoječe banke, vendar pa to nikakor ni slabo, je menil predsednik uprave Unicredit banke Stefan Vavti. Še več, pri večjih projektih bi lahko banke med seboj tudi sodelovale. Predsednik uprave Sberbank Europe Mark Arnold je potrdil, da je konkurenca dobrodošla in da priložnosti za dobre banke so. Govorci so soglašali, da v Sloveniji vendarle premoremo tudi precej uspešnih podjetij, ki odlično poslujejo ne glede na to, da jim država praktično ne nudi nobene opore. Bančni sektor pri nas naj bi vendarle počasi okreval, a bo za to potrebno kar nekaj skupnih naporov. Kriza je lahko, kot je še dodal Olaj, tudi koristna: preživijo le najboljši.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.