Minuli petek je Statistični urad RS objavil podatek, da se je slovenski izvoz blaga v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za pet odstotkov. To dokazuje, da so slovenski izvozniki še naprej ključno gonilo rasti slovenskega gospodarstva in da uspešno kljubujejo pastem na mednarodnih trgih.

Pasti in izzivov v mednarodnem prostoru v zadnjem času tudi za gospodarstvenike res ne manjka. Slovenski izvozniki se soočajo z mednarodnimi sankcijami proti Rusiji, sicer šestemu največjemu izvoznemu trgu slovenskega gospodarstva, z zaostrenimi varnostnimi in ekonomskimi razmerami v Ukrajini, negotovostjo, ki je zaradi ostrih spopadov v Siriji in Iraku zajela tudi Turčijo, s pojavom ebole v Zahodni Afriki in nenazadnje z vse bolj črnogledimi napovedmi o dogajanju v nemškem gospodarstvu. Zaradi naštetega je zanimivo spremljati tudi podatke o izvozu blaga po posameznih trgih.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so slovenska podjetja pričakovano največ izvozila na nemški trg. Nemčija predstavlja skoraj 21 odstotkov celotnega izvoza slovenskega blaga, v prvih sedmih mesecih pa so slovenska podjetja na ta trg izvozila 5,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. To je pomembno predvsem zaradi zloveščih napovedi, da naj bi se nemško gospodarstvo že drugi kvartal zapovrstjo ohlajalo, kar naj bi vplivalo na celotno evro območje. Pri ključnih slovenskih izvoznikih zmanjševanja naročil na nemškem trgu večinoma še ne opažajo. Več zaskrbljenosti kot med proizvajalci proizvodov za končno potrošnjo je med dobavitelji nemškim podjetjem, ki delujejo na medorganizacijskih (B2B) trgih.

Upočasnjena rast nemškega gospodarstva naj bi bila posledica manjšega povpraševanja na Kitajskem in na evropskih trgih, nekaj pa k negativnim obetom prispeva tudi rusko – ukrajinska kriza. Slednja vpliva tudi na slovenski izvoz blaga.

Ta se je od januarja do julija letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 6,5 odstotka oziroma za dobrih 40 milijonov evrov. Še večji je upad slovenskega izvoza na ukrajinski trg, saj se je ta zmanjšal skoraj za petino (-19,6 % oziroma dobrih 27 milijonov evrov). Dogajanje na omenjenih trgih je v skladu z avgustovskimi napovedmi GZS, da bo izvoz na oba trga letos za okoli 100 milijonov manjši kot leta 2013. Pričakovani izpad seveda ni zanemarljiv, saj je to le malo manj od skupne vrednosti lanskega izvoza blaga na brazilski in indijski trg.

Vrednost slovenskega izvoza na hitrorastoče trge skupine BRIKS tudi v letošnjem letu ostaja skromna. Ob Rusiji se je v prvih sedmih mesecih občutno zmanjšal tudi izvoz v Južnoafriško republiko (-24,8 %) in Indijo (-11,9 %), nekoliko manj pa so slovenska podjetja izvozila tudi na Kitajsko (-0,3 %). Podatki kažejo, da ne izkoriščamo dovolj priložnosti na nekaterih trgih, kjer beležijo visoke stopnje gospodarske rasti.

Nadaljnji upad izvoza smo, z izjemo Hrvaške, zabeležili tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, za več kot 10 odstotkov manj pa so slovenski izvozniki v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izvozili tudi v Turčijo. Po drugi strani sta zvezdi slovenskega izvoza v omenjenem obdobju Hrvaška (+29,7 %) in Avstrija (+16,2 %). Ob sicer nižji osnovi se je za več kot petino slovenski izvoz blaga povečal tudi na trg Združenih držav Amerike (+22,7 %).

Odvisnost slovenskega gospodarstva od trgov Evropske unije se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem še povečala. Omenjeni trgi namreč predstavljajo kar 76,4 odstotka celotnega izvoza. Če k temu prištejemo še trge nekdanje Jugoslavije, vidimo, da slovenska podjetja kar 83 odstotkov izvoza ustvarijo na evropskih trgih, od tega pa večina našega blaga konča na nam bližnjih, tradicionalnih izvoznih trgih.