V veljavo je stopil nov paket sankcij, ki jih je pred dnevi proti Ruski federaciji uvedla Evropska unija. Sprejeti ukrepi bodo nedvomno vplivali tudi na gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Slovenijo, dejanske dolgoročne učinke pa je v tem trenutku nemogoče oceniti.

Sankcije vključujejo prepoved izvoza blaga s potencialno dvojno rabo (vključeni so vsi proizvodi s seznama EU – aktualni seznam) pod določenimi pogoji in občutljive tehnologije. Za izvoz navedenega blaga z dvojno rabo (blago, programska oprema in tehnologija) ter za zagotavljanje tehnične pomoči in posredniških storitev za blago z dvojno rabo je v veljavi prepoved pod pogojem, da je ali bi lahko bilo navedeno blago z dvojno rabo delno ali v celoti namenjeno v vojaške namene ali za vojaške končne uporabnike. Prepoved velja za vse aktivnosti, ki izhajajo iz pogodbe ali dogovora od 1. avgusta 2014 dalje. Za vse ostalo blago z dvojno rabo veljajo enake obveznosti pridobitve dovoljenja kot do sedaj.

Pri slednjem gre v glavnem za tehnologije in naprave, ki se uporabljajo pri pridobivanju nafte, plinski projekti pa zaenkrat niso »prizadeti«. Posebej je prepovedan izvoz orožja in vojaške tehnike, storitve, povezane s tem izvozom, in tehnična pomoč na tem področju (aktualni seznam prepovedanih proizvodov).

Paket ukrepov vsebuje tudi omejitev dostopa ruskim bankam z več kot 50-odstotnim lastništvom države do mednarodnih finančnih in kapitalskih trgov. Med slednje sodi tudi banka Sberbank, ki je s prevzemom Volksbanke pred dvema letoma uspešno vstopila na slovenski trg. Sankcije tako prepovedujejo financiranje kakršnih koli poslov z več kot 90-dnevnim rokom. Zajeti so kreditni posli, izdaja obveznic in lastniški vrednostni papirji ter finančni derivati.

Tretji del ukrepov se nanaša na zamrznitev premoženja fizičnih oseb in organizacij, ki so povezane z destabilizacijo razmer v Ukrajini. Seznam se je v tretjem paketu sankcij povečal za osem posameznikov in tri podjetja, a v tem delu ne gre pričakovati negativnih posledic za slovenska podjetja.

Na GZS ocenjujemo, da bi se lahko, predvsem zaradi posrednih učinkov sprejetih sankcij, izvoz slovenskega blaga na ruski in ukrajinski trg v letošnjem letu zmanjšal za okoli 200 milijonov evrov. To potrjuje dejstvo, da se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta izvoz blaga na ruski trg zmanjšal za skoraj osem odstotkov, na ukrajinski trg pa za dobrih 20 odstotkov.