Novice


Arhiv: Rusija je in bo strateški partner slovenskega gospodarstva

Ljubljana, 17. november 2015 - Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je Slovensko-ruski poslovni svet z namenom izmenjave znanja in izkušenj pri soočanju z aktualnimi spremembami v ruskem poslovnem okolju danes organiziral seminar o novih pogojih poslovanja z Rusijo. Skoraj 60 udeležencev je potrdilo dejstvo, da je ruski trg še vedno zanimiv in ključen za slovenska podjetja.

Na ruskem trgu je v zadnjem času prišlo do vrste novosti na področju lokalnega in mednarodnega poslovanja, kar slovenska podjetja, ki sodelujejo z Rusijo, izziva in hkrati spodbuja k večji prožnosti, prilagodljivosti in ažurnosti v delovanju. Ob tem je za zagotavljanje poslovne uspešnosti in ohranjanje dobrih poslovnih odnosov ključnega pomena dostop do točnih in aktualnih informacij s področja gospodarstva in zakonodaje.

Janez Škrabec, predsednik Rusko-slovenskega poslovnega sveta, je uvodoma dejal, da je veliko zanimanje za današnji dogodek dober znak, saj priča o velikem interesu za gospodarsko sodelovanje, ki ne usiha. Kljub lanskemu statističnemu padcu blagovne menjave se sodelovanje krepi na področju informacijske tehnologije, varovanja okolja ter transporta. Predvsem v gospodarstvu je bilo storjenega veliko za ohranitev dialoga in sodelovanja med državama, kar nenazadnje potrjuje tudi več meddržavnih srečanj v letošnjem letu. Za Slovenijo so pomembne tudi ruske naložbe v slovensko gospodarstvo, pri čemer je Škrabec kot uspešen primer tujih investicij omenil skupino SIJ. Na kratko je predstavil še pobudo Slovensko-ruskega poslovnega sveta o skupnem sodelovanju obeh držav na tretjih trgih in povabil podjetja, da s svojimi predlogi sooblikujejo to pobudo.

Izvršni direktor GZS Goran Novković je dejal, da je in bo Rusija vedno strateški partner slovenskega gospodarstva, kajti njune komplementarne prednosti presegajo trenutno stanje, ki pa se mu moramo prilagoditi z iskanjem novih poti za sodelovanje. GZS kot križišče kontaktov in informacij na globalnem trgu bo tudi v prihodnjem letu pripravila nekaj slovensko-ruskih poslovnih dogodkov, pri čemer je še posebej izpostavil spomladansko srečanje slovenskih in ruskih podjetij v okviru gospodarskih mreženj na GZS, obisk sejma MosBuild in poslovno delegacijo v Jekaterinburg in Čeljabinsk.

Veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Nj. Eks. g. Doku Zavgajev je poudaril dobro dinamiko rusko-slovenskih odnosov. Zaskrbljenost vzbuja le stanje na gospodarskem področju, kjer je rekorden porast blagovne menjave v letu 2014 zaradi sankcij letos zabeležil velik upad. Predstavil je ruske vladne usmeritve o povečani lokalizaciji proizvodnje, ki jih je vlada sprejela zaradi gospodarskih sankcij in s katerimi želi doslej uvožene izdelke zamenjati za izdelke lokalnih domačih proizvajalcev. Poudarek je predvsem na domači proizvodnji na področju strojništva, težke industrije, kemične industrije in kmetijstva, kjer se odpira veliko možnosti za sodelovanje in dolgoročno partnerstvo. Rusko veleposlaništvo bo še naprej spodbujalo tudi nadaljnje sodelovanje slovenskih podjetij z ruskimi regijami. Za krepitev sodelovanja je zelo pomembno tudi zasedanje medvladne slovensko-ruske mešane komisije 20. novembra 2015, ki se je bosta udeležila tudi ministra Nikiforov in Karl Erjavec ter ratifikacija sporazuma o spodbujanju in medsebojni zaščiti investicij, za kar se zavzema tudi slovenska stran.

Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je predstavil nove regulative pri poslovanju z Rusijo. Dejal je, da si Slovenija želi nadaljevati uspešno sodelovanje z Rusijo izpred časa sankcij, saj se zaveda velikega pomena ruskega trga za svoje gospodarstvo. Pri tem je še posebej zgovoren podatek, da ruski BDP že dosega 4.000 USD na prebivalca, zaradi česar država tudi ni več upravičena do pomoči GSP. Predstavil je okvire trgovinske politike EU pri sodelovanju z Rusijo, katerega osnova je Sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Od leta 2012 je Rusija članica WTO, v veljavi so protidumpinški in zaščitni ukrepi EU proti Rusiji in obratno. V tem trenutku so še vedno najbolj aktualni ukrepi omejevanja trgovine (sankcije), ki jih je EU postavila zaradi destabilizacije področja in bodo veljale do celovite implementacije dogovora iz Minska oziroma najmanj do konca januarja 2016. Ruska prepoved uvoza določenih kmetijskih proizvodov po poreklu iz EU, ZDA, Kanade, Avstralije in Norveške v Rusijo pa je zaenkrat podaljšana do 7. avgusta 2016.

V nadaljevanju so podjetja predstavila še prednosti in pasti lokalizacije proizvodnje v Rusiji, nove priložnosti na področju informacijskih tehnologij ter nova pravila certificiranja v Rusiji. Robert Kuzmič, Iskratel d.o.o., je opozoril na to, da morajo biti podjetja hitra ter spremljati spremembe v ruski zakonodaji, hkrati pa je ključna lokalna prisotnost podjetja v Rusiji. Direktor Marand d.o.o., Tomaž Gornik, je prikazal uspešen predor podjetja na ruski trg in nadaljevanje njihovega uspeha tudi v času krize in sankcij, kjer je predvsem pomembno zaupanje in prepoznavnost. Gosti so spregovorili še o vplivu mednarodnega poslovnega okolja na morebitno spremenjeno povpraševanje po bančnih storitvah. Predstavljeni so bili finančni produkti v podporo poslovanju z Rusijo ter primer dobre prakse neposredne investicije v Sloveniji. Nihanja na mednarodnem trgu posledično vplivajo na povečanje zavarovanj tečajnih tveganj ter izvoznih kreditov, saj se morajo podjetja zavarovati pred spremembami.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.