Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta skupaj organizirala konferenco z naslovom »Kaj bo sporazum TTIP prinesel slovenskemu gospodarstvu«, katere so se udeležili predstavniki slovenskih podjetij, državnih institucij, akademske sfere, pa tudi nekateri predstavniki nevladnih institucij, ki spremljajo potek pogajanj Transatlantskega trgovinskega in investicijskega partnerskega sporazuma.

Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil g. Aleš Cantarutti, državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, bodo ob začetku uveljavitve sporazuma odpravljene carine za veliko večino (87 odstotkov) vseh izdelkov in storitev, za naslednjih deset odstotkov bodo carine odpravljene postopoma v prehodnem obdobju, za preostale tri odstotke, katere predstavljajo predvsem kmetijski izdelki, pa se bo potrebno posebej pogajati. G. Cantarutti je omenil, da je možnosti za sodelovanje naše države z ZDA nedvomno še ogromno in da je prav zaradi tega to tržišče eno od tistih, ki jih je slovenska vlada uvrstila med glavne tri, katerim se bo namenilo posebne aktivnosti. Izpostavljeni so bili posredni izvozni učinki, ki so lahko posledica sprejemanja prostotrgovinskih sporazumov. Omenjen je bil primer sporazuma med EU in Republiko Korejo, ki se sicer zaenkrat še ne odraža v povečanem obsegu blagovne menjave naše države s Korejo, se pa npr. pozna v povečanem obsegu izvoza slovenskih avtomobilskih delov nemškim proizvajalcem avtomobilov, ki sedaj lažje izvažajo v Republiko Korejo. 

Vlada RS načeloma podpira načrtovano sprejemanje sporazuma TTIP, pri čemer pa mora biti sam postopek poteka pogajanj transparenten in tudi s tem namenom je bila na MGRT pred kratkim vzpostavljena posebna bralna soba, v kateri lahko slovenski parlamentarci in predstavniki državne uprave pregledujejo predloge dokumentov povezanih s sprejemanjem sporazuma TTIP.

Namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji g. David Burger je podal oceno, da lahko že v kratkem pričakujemo, da bo blagovna menjava Slovenije in ZDA presegla milijardo evrov, tudi na račun vedno večjega števila malih in srednjih podjetij, katerim bi naj sporazum TTIP bistveno olajšal poslovanje.  Poleg direktnega pričakovanega povečanega obsega poslovanja je potrebno imeti v mislih tudi posredne učinke in po mnenju g. Burgerja lahko ob morebitnem sklenjenem sporazumu veliko profitirajo servisne storitve kot so logistika in transport. Po mnenju g. Burgerja je globalizacija dejstvo in ZDA in Evropa morata biti skupaj vodilni pri postavljanju standardov mednarodne trgovine. TTIP daje priložnost za skupno rast in oblikovanje svetovne globalizacije, ki pa ni posledica trgovinskih sporazumov s katerimi oblikujemo sile globalizacije. Če jih ne bomo oblikovali v skladu z našimi vrednotami, bo globalizirani svet oblikoval nas. “EU in ZDA imata visoke delovnopravne, okoljske in potrošniške standarde in ti morajo postati podlaga za svetovno trgovino," je poudaril Burger. Ob tem je opozoril, da bodo koristi TTIP za slovensko gospodarstvo omejene, če se ne bodo prej izvedene spremembe povezane z obsegom državnega lastništva v gospodarstvu, togo delovno zakonodajo, nevzdržnim pokojninskim in bančnim sistemom, ki ga še vedno bremenijo slaba posojila. V nadaljevanju je g. Burger naštel je še nekaj gospodarskih kazalcev ZDA in EU, ki skupaj ustvarita skoraj polovico svetovnega BDP in tretjino svetovne trgovine. Vsakodnevno si izmenjata za dve milijardi dolarjev blaga in za milijardo dolarjev storitev. Čezatlantsko sodelovanje pa po ocenah skrbi za 14 milijonov delovnih mest v EU in ZDA.

 

Predstavitev analize, kako bo sporazum TTIP vplival na slovensko gospodarstvo je predstavil prof. dr. Jože P. Damijan iz Ekonomske fakultete v Ljubljani.  Rezultati različnih modelov simulacij nakazujejo, da bi liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA povzročila padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza. Vendar gre pri tem za kompozicijski učinek. Po eni strani bi prišlo do precejšnje rasti trgovine z ZDA (med 35% in 40%), po drugi pa do rahlega padca trgovine s preostalimi članicami EU, nekoliko bi se naj zmanjšal tudi izvoz v tretje države, medtem ko bi se naj uvoz iz njih praviloma povečal. Razlog tega pojava je v preusmerjanju evropske trgovine iz Slovenije na cenejše vire v ZDA.

Analiza na ravni posameznih gospodarskih sektorjev je identificirala sektorje, ki bodo potencialno deležni pozitivnih ali negativnih učinkov ob morebitnem sprejetju sporazuma. Najmočnejše negativne učinke zunanjetrgovinske liberalizacije naj bi občutili v primarnih sektorjih (kmetijstvo, ribištvo,  rudarstvo in ostalih primarnih dejavnostih) ter v panogi motornih vozil in ostalih transportnih sredstev, kemični in kovinski industriji. Po drugi strani naj bi nekatere storitvene dejavnosti doživele pretežno pozitivne posledice liberalizacije trgovine z ZDA. Kot je izpostavil, bi sporazum v Sloveniji lahko koristil določenim podjetjem s posebnimi izdelki in interesom za ameriški trg, predvsem tistim, ki že imajo dobre kvalitetne izdelke z visoko dodano vrednostjo - na primer Akrapoviču ali Pipistrelu, Damijan sam pa bi v primeru, da bi v tem trenutku potekal referendum o TTIP, glasoval proti.

 

Srečanja na GZS se je udeležil tudi g. Wojtek Talko, politični koordinator DG Trade iz Evropske komisije, ki je predstavil pravkar končana dvanajsta pogajanja po vrsti, pri čemer je izpostavil zadovoljujoč napredek na vseh treh področjih pogajanj (dostop na trg, ne tarifne ovire in pravila), pri čemer pa je še vedno dokaj nedorečeno področje storitev in javnih naročil, kjer so ZDA podale svojo prvo ponudbo, na podlagi katere bodo lahko stekla pogajanja. Čeprav je še vedno odprtih kar 11  poglavij od skupno 24 in je želja pogajalcev in ameriške vlade, da bi se pogajanja zaključila do konca letošnjega leta, pa je to zelo malo verjetno, saj letos v ZDA potekajo volitve katerih rezultat bo verjetno tudi vplival na nadaljnji potek pogajanj.  

Med glavnimi odprtimi vprašanji za EU je Talko med drugim izpostavil odpiranje ameriškega energetskega in surovinskega sektorja. Pri odpravljanju necarinskih ovir je za Unijo pomembno sodelovanje finančnih regulatorjev, obe strani bosta veliko energije usmerile v pogajanja o liberalizaciji storitev. Prav tako sta obe strani že predložile svoj predlog poglavja o delavskih in okoljskih standardih, kjer želi EU po besedah Talka vzpostaviti "zlati standard" z namenom usmerjanja globalne trgovine.

 

Ob tem pa je Talko dodal, da je TTIP le del precej širše slike, saj ima EU različne trgovinske dogovore z velikim delom sveta. Medtem ko naj bi TTIP zagotovil ohranjanje zagona v menjavi med EU in ZDA, se Evropa v prihodnjih letih – tako kot partnerji na drugi strani Atlantika - želi usmeriti predvsem proti azijskim trgom.

 

Podrobnejši potek poteka pogajanj in sam način kako lahko podjetja posredujejo svoje predloge in komentarje v okviru pogajanj TTIP je predstavila ga. Mirjam Zdovc, višja svetovalka MGRT, ki je tudi ena od ključnih predstavnic naše vlade v okviru Bruseljskih pogajanj. Podrobno je predstavila vse tri ključne stebre, ki tvorijo sporazum: Dostop do trga, regulatorno sodelovanje in tehnične ovire v trgovini, pri čemer je bilo med drugim omenjeno, da je iz najnovejše različice pogajanj izvzet mehanizem ISDS, ampak da bi morebitne probleme med tujimi investitorji in državami gostiteljicami reševala lokalna investicijska sodišča.

V zadnjem delu posveta so svoje poglede in stališča do sporazuma TTIP predstavili tudi predstavniki panožnih združenj GZS in slovenskega gospodarstva. Tako kot na splošno v javnosti so se tudi tukaj pokazala mnenja za in proti sporazumu TTIP. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc je povedala, da evropsko združenje Food & Drink Europe (FDE) močno podpira sprejem ambicioznega sporazuma, da pa je še cela vrsta težav in problemov, predvsem na področju necarinskih ovir, ki jih bo potrebno rešiti, saj se stališča obeh strani zelo razlikujejo, oziroma so si v nekaterih primerih celo diametralno nasprotujoča. Želi si večje sodelovanje in odprt dialog med regulatornimi organi, političnimi telesi, industrijo EU in ZDA. FDE si želi sodelovanja in izmenjava informacij med vsemi deležniki (regulatorni organi, proizvajalci, potrošniki), saj se le na ta način lahko pospeši prilagajanje zakonodaje in ustvari predvidljivo poslovno okolje kar vodi v koristi za obe pogajalski  strani brez poslabševanja varstva potrošnikov, zdravja, okolja. Ob tem je dr. Zagorčeva tudi povedala, da je ameriška stran pred kratkim uvedla dodatne kontrole in ukrepe, ki pa so jih tista slovenska podjetja, ki že poslujejo na ameriškim trgu prestala brez vsakršnih problemov. Svoje lahko bi rekli kar odločno nestrinjanje, pa je  v svoji odlični predstavitvi pokazal mag. Marko Višnar, direktor skupine Farme Ihan d.d., ki meni, da gre sporazum TTIP v smer, ko bo evropski trg preplavljen z nekvalitetnimi, genetsko modificiranimi in zdravju škodljivimi ameriškimi izdelki. Predvsem pa po mnenju g. Višnarja informacije in podrobnostih o pogajanjih TTIP niso transparentne, javno dostopne, tisto kar pa je znanega pa je velikokrat diametralno nasprotujoče in zavajajoče.

Nasprotno pa sporazum TTIP v celoti podpira Zbornica za elektronsko in elektro industrijo na GZS. Njen direktor dr. Marjan Rihar je zbranim tako predstavil delo evropske zveza ORGALIME, ki na ravni EU zastopa interese združenj za strojegradnjo, elektro in elektronsko industrijo ter kovinsko predelavo tudi v okviru pogajanj TTIP.  Zveza tako že združuje 37 strokovnih združenj iz 22 evropskih držav in zastopa interese več kot 130.000 podjetij strojne, elektronske in elektro ter kovinske industrije, ki zaposlujejo 10,3 milijona ljudi, ki so v letu 2014 skupaj ustvarili 1,800 milijard EUR prometa. Na ta način skupaj predstavljajo 28 odstotkov proizvodnje v predelovalni industriji EU ter tretjino vsega izvoza EU. ZDA so pomemben trgovinski partner za slovensko elektroindustrijo in po mnenju g. Riharja bi sporazum TTIP lahko prispeval predvsem k zmanjšanju ovir v medsebojni trgovini, boljšemu sodelovanju zakonodajalcev EU in ZDA, medsebojnemu priznavanje standardov in rezultatov preizkusov ter postopkov ugotavljanja skladnosti ter primerljivemu uveljavljanju in izvajanju tržnega nadzora.

Praktični primer, kako bi lahko sprejetje sporazuma TTIP prispevalo h konkretnemu zmanjševanju stroškov je predstavil g. Jure Pfajfar, vodja razvojnega laboratorija podjetja DOMEL d.o.o. ki je povedal, da če želi podjetje izvažati na trg ZDA se mora podrediti večkratnim letnim kontrolam in inšpekcijam s strani ameriških regulatornih oblasti, kar predstavlja za podjetje izredno visoke stroške. V primeru medsebojnega priznavanja, pa bi lahko take preglede in potrditve opravljal domač organ, s čimer pa bi bilo za podjetje to bistveno ceneje.

Tudi g. Dušan Zupančič, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS podpira sprejetje sporazuma, saj meni, da bi lahko podjetja s področja IKT lažje in boljše poslovala z ameriškim trgom, seveda pa sam sporazum ni dovolj, potrebno bi se bilo še bolj aktivno usmeriti tako na zborničnem kot tudi na državnem nivoju na Ameriški trg.