Tbilisi, 18. in 19. maja 2017 – 7 slovenskih podjetij se je udeležilo slovensko - gruzijskega poslovnega foruma in številnih sestankov s tamkajšnjimi vladnimi predstavniki ter mestnimi oblastmi.

V sodelovanju z javno agencijo SPIRIT in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo je GZS v maju pripravila dvodnevni poslovni obisk Tbilisija za sedem slovenskih podjetij. Tamkajšnja zbornica je pripravila Poslovni forum, ki so mu sledili individualni sestanki med poslovneži obeh držav.

Večina podjetij je bila deležna tudi sestankov na različnih ministrstvih (za energetiko, pravosodje, zunanje zadeve, gospodarstvo in trajnostni razvoj, agroživilstvo in šolstvo) in pri mestnih oblasteh - glede na njihov poslovni interes - kjer so lahko predstavila svoj portfelj izdelkov in storitev. Zanimiv je bil tudi obisk tehnološkega parka v Tbilisiju.

Jurij Jaš iz podjetja Impakta Metal d.o.o., ki je Gruzijo obiskal prvič, je o svojih vtisih napisal:

»Gruzija je hitro razvijajoča se država z visoko gospodarsko rastjo. Uspeli so stabilizirati odnose z sosednjimi državami. Največji potencial predstavlja obnova in izgradnja infrastrukture. Za nas so predvsem zanimive gruzijske železnice in obnova železniških vozil. Po opravljenih razgovorih sem optimističen in pričakujem začetek sodelovanja.«

Uroš Hubad, področni vodja za Centralno Azijo in Kavkaz v podjetju Trimo d.o.o. je bil v Gruziji že večkrat. O svojih vtisih pravi:

»Gruzija je relativno majhna država, ki leži na Kavkazu. Država se sooča s problemom migracije prebivalstva, predvsem mladih,  iz goratih in redko poseljenih delov Gruzije v Tbilisi in druga večja mesta. Del rešitve tega problema jim je ponudil Trimo, ki se z ministrstvom za šolstvo trenutno pogovarja o možnosti dobav manjših modularnih objektov (šol in vrtcev) za takšna ruralna okolja.

 

Država ima precej strateško lego, leži na kavkaškem kraku t.i. »svilene poti« iz srednjega veka, zato precej razvijajo tranzit, tako cestni kot železniški, zadnjih 10-15 let pa tudi tranzit energentov, nafte in plina. Pred 12 leti je namreč stekel transport nafte po naftovodu Baku-Ceyhan (mediteranski del Turčije), zdaj pa BP in SOCAR zaključujeta gradnjo plinovoda TANAP, ki bo iz Kaspija zagotavljal plin v Turčijo in naprej v Evropo. Na tem projektu sodeluje tudi Trimo. Zgradili smo industrijske objekte na platformi ShahDeniz v Bakuju, trenutno dobavljamo objekte za kompresorske postaje na trasi plinovoda v Gruziji preko turškega podjetja Tekfen. 

 

Z udeležbo v gospodarski delegaciji sem zelo zadovoljen. Skupina je bila primerno velika in zelo ciljno usmerjena. S pomočjo predstavnikov GZS in MGRT sem se udeležil pomembnih sestankov in pridobil koristne kontakte na njihovih ministrstvih in drugih državnih inštitucijah. Do njih se namreč v vseh državah CIS, Srednje Azije in Kavkaza bistveno lažje pride preko gospodarske diplomacije, kot individualno.

 

Poudaril bi še, da je Gruzija cenovno izredno zahteven trg, predvsem zaradi sosednje Turčije, ki je njihov prvi zunanjetrgovinski partner. Prednost pa je vsekakor prostotrgovinski sporazum z EU in možnost morskega transporta med Koprom in njihovimi črnomorskimi lukami (Poti). V primerjavi s sosedami (Azerbajdžan, Armenija, Kazahstan, …) imajo izredno nizko stopnjo korupcije, ki so jo v večini uspeli zatreti še v času vlade Mihaila Sakašvilija.«

 

Za večji del udeležencev je bil to prvi stik z Gruzijo in njenimi prebivalci, ki je vsem pustil prijeten pečat, predvsem zaradi njihove odprtosti in pregovorne gostoljubnosti. Predvsem na Ministrstvu za agroživilstvo je gruzijska stran izrazila njihove razvojne fokuse in načrte. Ker se kar polovica prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, to pa v BDP prinese le okoli 20 %, resorno ministrstvo izraža potrebo po posodobitvi kmetijske mehanizacije kot nujno za nadaljnji razvoj sektorja. Dana je bila pobuda za obisk agroživilskega sejma v Gornji Radgoni AGRA, kjer bodo lahko slovenski proizvajalci obdelovalnih kmetijskih strojev imeli priložnost svoje dosežke predstaviti Gruzijcem, v kolikor se pobuda realizira.

Tudi na Ministrstvu za energetiko iščejo priložnosti za povečanje učinkovitosti trenutne infrastrukture in se zgledujejo po uspešnih zgodbah v tujini. Navdušeni so nad rezultati uporabe biomase kot alternativnega vira energije. Tudi tu imajo priložnost naša podjetja s tega področja.

Gruzija je sicer zelo zanimiva država z velikim razvojnim potencialom, tako v gospodarstvu, na infrastrukturi, v kmetijstvu in turizmu. Pokrajina v nekaterih primerih spominja na Slovenijo, saj je na severu precej gorata in nudi ljubiteljem smučanja obilo športnega užitka, z leve strani pa jo obdaja Črno morje z lepo urejenimi poletnimi destinacijami.

Zelo razširjeno je njihovo vinarstvo, ki pridobiva na prepoznavnosti tudi v tujini. Gruzijci so nanj zelo ponosni in kar tekmujejo za naziv najboljšega vinarja. Njihov glavni izvozni artikel je energija, poleg nje pa dobro uspevajoči raznovrstni oreščki. Naftnih bogastev nima, zato svoje razvojne priložnosti išče v drugih panogah.

Gruzijski jezik in pisava sta sicer zelo edinstvena, v poslovni sferi pa znanje ruščine in/ali angleščine povsem zadostuje.

Vanja Bele

Vodja področja v CEMP, GZS