Novice


Arhiv: Sestanek Slovensko albanskega poslovnega kluba na GZS

Na prvem operativnem sestanku so sestali člani novo ustanovljenega Slovensko albanskega poslovnega kluba v Tirani (SABC). Gre za iniciativo, ki se je porodila ob povečanem zanimanju za poslovno sodelovanje oziroma angažiranje slovenskih, predvsem okoljskih podjetij na albanskem trgu. Omenjeni interes se je izkazal tudi ob priložnosti uradnega obiska ministra Počivalška v Albaniji, oktobra lani.

Poslovni klub, ki trenutno šteje 13 članov deluje ob pomoči pisarne Centra za mednarodno sodelovanje (CMSR) v Tirani - BCCD, ki jo vodi Elvana Zhezha, ki bo tako del svoje poslovne energije namenila tudi vzpostavljanju in povezovanju slovensko - albanske poslovne skupnosti. 

V začetnem obdobju je fokus predvsem na okoljskih projektih in z njimi povezanim posredovanjem in lobiranjem na lokalnem trgu in odločevalskih strukturah. Odpirajo pa se tudi priložnosti na drugih področjih zato je namen kluba informirati slovenska (in albanska) podjetja o priložnostih in organizirati tematske posvete in srečanja. Na osnovi izkušenj poslovanja BCCD (www.bccd.al) bo gospa Zhezha svetovala slovenskim podjetjem o najboljših načinih in poteh za uspešen vstop na albanski trg. 

Da bi se klub osmislil, zaživel in pridobil del sredstev za delovanje tudi iz naslova sofinanciranja Javne agencije SPIRIT pa predvsem potrebuje člane. Zainteresirane slovenska podjetja vabimo, da se mu pridružijo in sooblikujejo poslovno platformo, ki bo vzpostavila potrebno vidnost slovenske poslovne prisotnosti v Albaniji in pomagala pri oblikovanju vsebin in delovanju slovenske ekonomske diplomacije na ciljnem trgu.

Kot povabilo in za pokušino predstavljamo tri najpogostejše napake oziroma priporočila pri vstopu na albanski trg:

  1. Slovenskim podjetjem pogosto primanjkuje vpogleda in informacij o dogajanju in »vzdušju« v lokalnem poslovnem okolju, ki je v veliki meri odvisno od aktualnega političnega konteksta.
  2. Neposreden obisk podjetja na resornem ministrstvu z izključnim namenom trženja ni ustrezna praksa. Na ministrstvu pridobimo le »obet sodelovanja« in identificiramo deležnike s katerimi potem lahko opravimo bolj konkretne razgovore in vzpostavimo pogoje za poslovni dogovor.
  3. Pazite, potencialni lokalni poslovni partnerji so pogosto zelo prepričljivi, trdijo, da imajo odlične »zveze«, a temu pogosto ni tako. Preverite jih s povabilom k lastnemu materialnemu prispevku, ki so ga pripravljeni vložiti v skupen poslovni projekt.

 

Ljubljana, 21.5.2018

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.