Ljubljana, 26. aprila 2018 - Energetski prehod Slovenije v nizkoogljično družbo je izjemen izziv za energetiko, gospodarstvo ter vse njene državljane. Smer in hitrost uvajanja elektroenergetske transformacija mora biti premišljena, upoštevati mora specifike naše države ter narodnogospodarske učinke, konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in zmožnost slovenskih gospodinjstev. Enostavnega kopiranja rešitev drugih držav si ne smemo in ne moremo privoščiti. Vlada in EK naj podpreta Slovenijo kot testno okolje za nove tehnologije, izdelke in storitve. To je ključno sporočilo prek 120 udeležencev današnje konference o energetskem prehodu, ki so jo skupaj organizirali GZS, ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup je poudaril, da predstavlja energetski prehod v nizkoogljično družbo velik izziv za Slovenijo, obenem pa izjemno zahtevno nalogo. Gospodarstvo ima ambicije, da s svojim znanjem, storitvami in proizvodi sodeluje pri uvajanju novih tehnologij in novih produktov za doseganje ciljev brezogljične družbe. Po drugi strani pa pričakuje zanesljivo, kakovostno in cenovno optimalno preskrbo z energijo, še posebej z električno. Opozoril je na nujnost zagotovitve ustreznih sistemskih storitev za kakovost vseh parametrov električne oskrbe, kot so napetost, frekvenca in neprekinjenost dobav. Pri energetskem prehodu je nujno sprejemati pravilne odločitve ob pravem času, to pa je možno samo z znanjem. Povezati je treba raziskovalno dejavnost s proizvodnjo, inženiringi, izvajalskimi družbami in sodelovati na mednarodnih trgih. GZS lahko pomembno vpliva pri odločitvah za uspešen prehod v nizkoogljično družbo, je izpostavil in predlagal ustanovitev energetskega sveta, ki bi lahko s strokovnjaki različnih strok prispeval k pravim odločitvam v korist vseh državljanov.

V Sloveniji je že danes prisotna izjemna podpora energetskemu prehodu tako v splošni javnosti kot v gospodarstvu, je povedal infrastrukturni minister dr. Peter Gašperšič. Zaveda se, da je za dosego ciljev energetskega prehoda potrebna kombinacija rešitev s področja opuščanja fosilnih goriv ter spodbujanja obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in tehnološkega preboja. Eden ključnih dejavnikov je miselni preskok na ravni posameznika in družbe pri zmanjševanju ogljičnega odtisa, ključna pa je tudi podpora države. Na ravni države bo tako treba zagotoviti ustrezen in spodbuden regulatorni okvir ter prispevati k ozaveščanju in izobraževanju.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je poudaril nujnost krožnih oziroma zelenih poslovnih modelov in posodabljanja gospodarstva. Delovati v smeri večje energetske in »snovne učinkovitosti« oziroma večje učinkovitost rabe virov je izziv, ki prinaša številne priložnosti. Zato so v okviru izvajanja slovenske strategije pametne specializacije podprli strateška razvojna inovacijska partnerstva. Na devetih prioritetnih področjih usmerjajo vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Zavedajo se tudi pomena vloge inovativnosti v procesu energetskega prehoda v nizkoogljično družbo. To bodo do konca leta še utrdili z novim razpisom za pilotne in demonstracijske projekte. Z več kot 53 mio € bodo podprli predvidoma po dva projekta iz vsakega prednostnega področja pametne specializacije.

Po besedah Maroša Šefčoviča,podpredsednika Evropske komisije za Energetsko unijo, je njihova zadnja anketa potrdila, da 67 % Slovencev podpira večji delež obnovljivih virov energije v EU in 72 % skupno energetsko politiko EU. Slovenija je že dosegla cilje 2020 glede emisij toplogrednih plinov, narediti pa mora še korak naprej na področju doseganja 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije. Sicer dobro izkorišča hidroenergijo, ne pa dovolj vetrnega potenciala. Velik potencial za OVE vidi na področju tranzitnega prometa, saj trenutno dosegamo le 1,6-delež OVE, cilj pa je, leta 2020 doseči  10 %. Hkrati je poudaril, da je bistvo EU v uskladitvi na skupne cilje, ki nas bodo na globalni ravni naredili močnejše. EU ima veliko tehnološko konkurenčno prednost ter močno javno podporo energetski tranziciji. EK lahko prehod podpre, da bo ta čim bolj mehak, stroškovno učinkovit in pravičen.

Slovenija je zelena, aktivna in zdrava država, je dejala mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS. Da bi še hitreje prišli do brezogljične družbe, gospodarstvo in znanost pozivata Evropsko komisijo, da podpre, da postane Slovenija na osnovi uspešnih projektov v izvajanju sinonim za spodbudno okolje za uvajanje novih tehnologij, izdelkov in storitev v realnem okolju. Vseevropsko naj spodbudi možnost za učinkovitejše umeščanje v prostor za energetsko infrastrukturo in OVE, ki so ključni za doseganje ciljev nizkoogljične družbe. Dopolniti je treba direktivo 2014/24 o javnem naročanju, tako da bo možna oddaja razvojnih in pilotnih projektov brez postopkov javnega naročanja. Nevzdržno je, da bi zaradi podnebnih ciljev EU male države postale »samo« uvoznice drage transformacijske tehnologije in posledično visoke končne cene električne energije. Poleg tega je nujno energetiko umestiti kot prioriteto področje znotraj novega razvojno-raziskovalnega programa EU (9.OP) ter zagotavljati večjo skladnost 9.OP s strukturnimi skladi, tako v smislu vsebin kot pravil.

Rektor ljubljanske univerze prof. dr. Igor Papič je izpostavil, da bodo postavljeni izzivi zahtevali kompleksne zahtevne tehnologije in opozoril, da bo za doseganje ciljev treba imeti tudi ustrezne kadre. Relativno nizek interes za naravoslovne in tehnične študije ni le problem univerz. Delati bo treba na povečani promociji teh študijev.

Dr. Yoshiaki Ichikawa, vrhunski strokovnjak za napredne tehnologije in standardizacijo ter glavni direktor za raziskave in razvoj pri družbi Hitachi, je spregovoril o družbi 5.0, katere smisel vidi v tem, da se izkoristijo ekonomske prednosti, ob tem, da se bodo spremenile tudi socialne navade ljudi. Spremembe na vseh področjih ter zavest o nujnosti energetskega prehoda bodo omogočile razvoj novih tehnologij in produktov, ki bodo bistveno bolj prilagojeni potrebam in zahtevam posameznika. Od zakonodajalcev in gospodarstva se pričakuje hitrejša odzivnost in usklajenost pri oblikovanju usmeritev v zeleno družbo. To bo omogočalo oblikovanje novih poslovnih modelov. Danes že obstajajo pilotski projekti na področju pametnih mest, je navedel kot primer.  

Sledili bodo vsebinski paneli na temo nizkoogljične proizvodnje in sistemsko učinkovite rabe energije, pametnih omrežij, mest in lokalnih skupnosti ter novih platform in poslovnih modelov.

Govor Maroša Šefčoviča, podpredsednika Evropske komisije za Energetsko unijo