Novela ZIUZEOP-A je v svojem 52. členu določila nov (daljši) rok za uveljavljanje oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov na podlagi IZJAVE. Samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci morajo IZJAVO preko eDavkov po novem vložiti do 9.5.2020 (in NE do 30.4.), če želijo oprostitev za marčevske (od 13.3.2020 dalje) in aprilske prispevke, ki sicer zapadejo v plačilo 20.4. in 20.5.2020. Če želijo zavezanci oprostitev majskih prispevkov, ki sicer zapadejo v plačilo 20.6.2020, je rok za predložitev IZJAVE nespremenjen, to je do 31.5.2020.

S 1. majem so pričele veljati Spremembe in dopolnitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A). Novela prinaša nekatere spremembe pri dosedanjih ukrepih ter tudi pri uveljavljanju povračila nadomestila plače zaposlenih. Delodajalci, ki so delavce poslali na čakanje oz. so ti delavci odsotni iz razloga višje sile (za obdobje od 13.3.), lahko vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje za povračilo nadomestila sedaj oddajo do vključno 9. maja. Vloge naj vložijo delodajalci, ki niso pravočasno vložili vloge. Vložijo jo lahko tudi v primerih, ko vloge za delavce na čakanju niso podali (glede na nove pogoje pa delodajalci sedaj vlogo želijo oddati), ali pa so jo podali in je bila vloga zavrnjena ali zavržena.

Kaj je kriza in kako jo doživljamo? Na kakšen način lahko sebi in drugim v krizni situaciji olajšamo življenje? Izkoristite priložnost in se udeležite webinarja dr. ŽeljkaĆurića, psihiatra, psihoterapevta ter soustanovitelja in direktorja podjetja O.K. Consulting, o tem, kako se spopasti s stresov v kriznih situacijah. O tem na webinarju, ki bo v petek, 8. 5. 2020 od 10. do 11. ure. Vabiljeni!

Virus, ki je šel pred nekaj meseci na potep po svetu, povzroča neslutene posledice. Čeprav je še prezgodaj za oceno, koliko časa bodo trajale izredne razmere, se gospodarstvo pripravlja na daljše obdobje, v katerem se bomo soočali s posledicami epidemije. Kljub težkim časom je treba iskati nove priložnosti. O tem, kaj dobrega lahko podjetjem prinese novi koronavirus, lahko preberete v novi številki revije Glas gospodarstva, ki izide v teh dneh. Preberete lahko, kako so se proizvodna podjetja spopadla z novimi razmerami in za kako pomembno se je v času pandemije izkazala digitalizacija. Več tudi o tem, na čem temeljijo gospodarske napovedi in kakšne so razmere v komunalni dejavnosti.

Epidemiološka situacija glede novega koronavirusa v Sloveniji se umirja, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa. Na NIJZ pripravljajo različna navodila in priporočila za varno izvajanje posameznih dejavnosti.

GZS je na MOP posredovala dopis, v katerem je pozdravila novosti v noveli Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki jih je pripravil MOP za hitrejše umeščanje investicij v prostor. Hkrati pa je ministrstvo pozvala, da: • se v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov merila za podelitev statusa NVO, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, dopolnijo z zahtevo po izkazovanju strokovne kompetence in • se pogoj aktivnih članov dvigne na 100 članov.

Današnji praznik dela, 1. maj, je povsem neobičajen. Brez javnih zbiranj, kresovanj ob množicah ljudi. A vseeno s kančkom optimizma, da smo na zelo dobri poti, da premagamo eno najhujših kriz, ki nas je zajela. Epidemija covid-19 je pokazala zobe in kot družba, gospodarstvo in posamezniki se odslej temu prilagajamo. Z varnostnimi ukrepi, z veliko mero potrpljenja, medsebojnega spoštovanja in občutka odgovornosti. A življenje se v tem obdobju ni povsem ustavilo. Vseskozi je bila zagotovljena nemotena preskrba z najnujnejšimi dobrinami od prehrane do energije in vode. Proizvodnja je tekla in teče tudi tam, kjer je izvršitev naročil ključnega pomena za pravočasno dobavo – seveda s prilagojenimi delovnimi procesi za zaščito zaposlenih in preprečevanje širjenja okužb. Podjetja, ki so začasno zaustavila svojo proizvodnjo, jo počasi spet zaganjajo. Številni člani GZS ste v tem času izkazali izjemno družbeno odgovornost in solidarnost – z donacijami in pomočjo različnim zdravstvenim in drugim ustanovam. Tako so bila zbrana tudi sredstva za več respiratorjev v slovenskih bolnišnicah, zaščitna oprema ... Omogočili ste uporabo brezplačnih programskih orodij, podarili ste računalniško opremo otrokom … Ponosni smo na vas in vam ob prazniku dela čestitamo. Na GZS vam stojimo ob strani v teh zahtevnih razmerah, ko ohranjate ali ponovno zaganjate proizvodnjo in delovanje ter se borite za delovna mesta svojih zaposlenih. Neizmerno smo hvaležni tudi vsem tistim, ki so v teh tednih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih - v zdravstvenih ustanovah, civilni zaščiti, policiji …, za njihovo požrtvovalnost in neumorni trud v boju proti covid-19. Ob 1. maju želimo vsem nam, da ostanejo epidemiološki podatki vzpodbudni in se kmalu izvijemo iz te krize. Skupaj to zmoremo!

Dve veliki krizi v zadnjih štirinajstih letih silita podjetja, da se ves čas prilagajajo novi realnosti. Strokovnjaki in gospodarstveniki se strinjajo, da bo čas za podjetja po koronavirus krizi označen s tremi vidiki: - Stalna pripravljenost na krizo bo postala nova realnost podjetij. - Po vzpostavitvi normalnega stanja bodo na domačem in tujem trgu spremenjene razmere. Konkurenčni boj med podjetji bo dobil novo dimenzijo, nastal bo pritisk na cene, soočili se bomo s vzpostavitvijo novih nabavnih verig, izrazita bo potreba po optimizaciji proizvodnje za zagotavljanje likvidnostnih in finančnih tokov podjetij. - Podjetja, nabavne verige in nacionalna gospodarstva, ki so do sedaj podcenjevala optimizacije in inovacije kot stalen način dela, so in bodo plačevala visoko ceno na trgu: nizke plače svojih delavcev kot edini način ohranjanja konkurenčnosti.

Za ustrezen kadrovski odziv na COVID-19 krizo ni dovolj le organizacija tehničnih in fizičnih pogojev dela, ampak je potrebno ustrezno nasloviti tudi izzive psihološke dobrobiti zaposlenih v spremenjenih delovnih pogojih.

Kaj je kriza in kako jo doživljamo? Na kakšen način lahko sebi in drugim v krizni situaciji olajšamo življenje?