Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že pristopilo k spremembi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Glede na razmere na področju cen električne energije delodajalske organizacije pozdravljamo sprejem vladne uredbe, ki je pod določenimi pogoji omogočila zamejitev cen električne energije za MSP, vendar ugotavljamo, da uredba ne vključuje velikih podjetij, ki so v izredno težki in neenakopravni situaciji tako na domačem kot tujem trgu.

Ljubljana, 13. januar 2023 - Veseli nas, da je vlada prisluhnila opozorilu in predlogu GZS, ki smo ga na pristojna ministrstva poslali 3. januarja letos in v katerem smo opozorili na neenakopravno obravnavo podjetij v uredbi o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja.

Na GZS-Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS-ZGIGM) smo z velikim presenečenjem spremljali poročanje POP TV in spletnega portala 24.ur.com na temo predvidenih podražitev projekta izgradnje 2. tira med Divačo in Koprom z naslovom »Ali se bo skoraj dve milijardni projekt 2. tira podražil?« zaradi že več kot dve leti trajajočih razmer na trgu gradbenih materialov in energentov, kar v končni fazi seveda še kako vpliva na končne cene gradbenih storitev in s tem tudi projektov.

GZS podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač. Zaradi učinkov sprememb Zakona o dohodnini pa bo rast neto plač prejemnikov nove minimalne plače še nekoliko višja oziroma bo realno pozitivna (za okoli 2 odstotni točki višja od inflacije). Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem znižuje manevrski prostor za dvig plač. V konkurenčnih evropskih gospodarstvih so zelo zadržani celo do dvigov v višini lanske inflacije, saj uskladitev z inflacijo prinaša višjo storitveno inflacijo v prihodnjem obdobju po uskladitvi in tem daljše obdobje nadpovprečne (nad 2 %) rasti cen v gospodarstvu.

Po podatkih Analitike GZS bo v treh letih (2023-2025) kumulativna izguba neto prejemka za zaposlenega s povprečno, 2-kratnikom povprečne in 6-kratnikom povprečne plače znašala 1.170, 1.485 in 7.000 evrov glede na predhodno novelo Zakona o dohodnini. Prejemnik minimalne plače bo v tem obdobju prejel 240 EUR nižji prejemek. Za toliko bo torej nižja njihova potrošnja, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko rast v Sloveniji, ki bo tako nižja, kot bi bila sicer.