Med 6. in 8. decembrom letos bodo organizirani spletni sestanki med evropskimi podjetji in kitajskimi dobavitelji avtomobilskih delov in opreme iz province Hebei. 40 kitajskih podjetij išče uvoznike, trgovce in distributerje za vrsto izdelkov in opreme na področju nadomestnih delov za vozila (osebna, komercialna, delovni in kmetijski stroji), opreme za vulkanizerje vključno z obroči iz lahke litine, maziva in tesnila, hidravlična oprema in izdelki, potrošni material…
Od 1. maja 2022 boste lahko blago začasno uvozili z ATA zvezkom tudi v Vietnam, 79 državo podpisno Mednarodne konvencije o začasnem uvozu.
Vabljeni, da se udeležite naslednjega poslovnega klepeta »EU BUSINESS TALKS«, ki se bo odvijal v torek, 7. decembra 2021 ob 14. uri po slovenskem času. Tokratni gost bo Henrique Burnay, partner v podjetju Eupportunity, s pisarnama v Bruslju in Lizboni. Podjetje se ukvarja s svetovanjem na treh glavnih področjih: lobiranjem, evropskimi instrumenti financiranja in internacionalizacijo, vse troje preko priložnosti, ki jih ponujajo razpisi in javna naročila različnih programov Evropske komisije in drugih organizacij v Bruslju.
Potrebe in izzivi v timih se nenehno spreminjajo, zato je pomembno, da se redno pogovarjate s svojimi zaposlenimi in si tako zagotovite čim več povratnih informacij o stanju v vašem timu. Zastavljanje pravih vprašanj vam lahko pomaga pridobiti ključne informacije, ki jih potrebujete za učinkovito vodenje tima.
Sistem vavčerjev je oblikovan na način, da lahko podjetja enostavno in brez zapletenih postopkov pridobijo sofinanciranje iz javnih sredstev, hkrati pa podjetjem nalaga osnovno obveznost, ki je v tem, da pri izboru izvajalcev ravnajo gospodarno in storitve pridobijo po tržni ceni. Prijavitelje zato pozivajo, da pri pridobivanju ponudb in pri izbiri zunanjih izvajalcev ravnajo preudarno in temeljito presodijo, ali je cena, ki jo pridobijo s strani zunanjih izvajalcev gospodarna in tržna.
Na voljo še 60 mest za brezplačno pridobitev pristopnega certifikata – Krepitev pripadnosti, motiviranosti in vključevanja. Epidemija novega koronavirusa je prinesla negativne posledice na različnih področjih in med drugim povzročila še dodatno razslojenost družbe. V številnih podjetjih in organizacijah so tako soočeni z izzivom, kako sprejemati in upoštevati raznolikosti med zaposlenimi ter obenem vsem v enaki meri omogočati vključevanje. Delodajalci, ki so v tem času prepoznali pomen družbeno odgovornega delovanja in posebno pozornost namenili skrbi za zaposlene, so pri premagovanju teh izzivov nedvomno v veliki prednosti.
Izšla je novembrska številka revije Glas gospodarstva, v kateri pozornost namenjamo trenutnim razmeram, ki so posledica rasti cen energentov. V pogovoru z Vekoslavom Korošcem, direktorjem Združenja za inženiring (ZING) pri GZS, lahko preberete, kakšne posledice grozijo energetsko intenzivni industriji. Na preizkušnji je tudi evropska politika za prehod v ogljično nevtralno družbo. Poleg tega lahko preberete tudi o tem, v kakšni situaciji so se znašli trgovci s tehničnim blagom, kako registrirati znamko ter spoznate dobre prakse na področju nepremičnin.
Na okrogli mizi o okrevanju gospodarstva po pandemiji in vlogi bank v okviru Dneva slovenskih bančnikov je predsednik GZS Tibor Šimonka izpostavil, da GZS s programsko sestavo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ni zadovoljna. Le okoli petina sredstev je namenjenih gospodarstvu, kar je občutno premalo. Več bi potrebovali sredstev za projekte energetske učinkovitosti, digitalizacijo in krožne projekte. GZS je identificirala za 2,8 mrd EUR projektov. 470 mio EUR sredstev, ki naj bi jih dodelil MGRT, je premalo. Po besedah Šimonke bo treba izvesti vrsto reform, ki bodo pomenile tudi nove davčne vire, da »bomo pridobljena sredstva iz NOO lahko odplačevali. Zato ta sredstva niso nepovratna in jih moramo učinkovito uporabiti za rast gospodarstva.«
Medtem, ko se slovensko gospodarstvo na novo realnost odziva s sledenjem trendom, njegov prebojni inovativni del pa z njihovim oblikovanjem, tudi slovenski podporni »ekosistem« oblikuje program internacionalizacije in industrijskega razvoja, ki naj povzame in posvoji usmeritve EU za učinkovito podporo gospodarstvu. Besede dneva so zeleni prehod, digitalizacija, trajnost, odpornost, odprtost. Realnost podjetij, ki morajo v tem »novem svetu« zadovoljiti potrebe svojih kupcev ter osvojiti nove, pa je prav v soočanju z nujnostmi in izzivi digitalizacije, uredb za zaščito okolja in zdravja, pretočnostjo transportnih poti, razpoložljivostjo surovin in sestavnih delov, nelojalno konkurenco. Na konferenci bodo o teh izzivih spregovorili predstavniki Evropske komisije, vlade RS in podjetniki.
Na seji UO GZS so člani obravnavali aktualne aktivnosti GZS ter razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji. Izpostavili so premajhno razumevanje pomena gospodarstva v širši javnosti, nujnost pohitritve digitalizacije in večjega deleža evropskih sredstev za dvojni zeleni in digitalni prehod. Sprejeli so predlog integralnega plana GZS za leto 2022 in ga predlagali v potrditev Skupščini GZS.