Vlaganje v zelene tehnologije pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera podjetja se lahko pohvalijo z dosežki na svetovni in evropski ravni. Tako na primer Salonit Anhovo do leta 2028 načrtuje uvedbo pilotne naprave za zajemanje, shranjevanje in predelavo CO2, Talum želi povečati obnovljive vire energije s pomočjo elektrolize, SIJ preizkuša možnosti za proizvodnjo zelenega vodika, Koto pa načrtuje nadgradnjo bioplina v biometan in vtiskanje v omrežje zemeljskega plina. Preberite članek v decembrski izdaji revije Glas gospodarstva.
Na seji Strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje 20. decembra je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec predstavil načrte ministrstva na delovno pravnem področju. Koordinator strateškega sveta Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, je uvodoma predstavil aktivnosti strateškega sveta pri spreminjanju zakonodaje na delavno pravnem področju. Izpostavil je pomen medsebojnega zaupanja, saj je le tako mogoče najti najboljše kompromisne rešitve.
Vabimo vas, da že zdaj oddate napoved, koliko dijakov in vajencev, bi bili pripravljeni sprejeti v vaše podjetje na praktično usposabljanje z delom in vajeništvo v prihodnjem šolskem letu (2023/24). Nabor vajeniških programov se bo v prihodnjem šolskem letu še nekoliko razširil na nove programe.
Trinajst gospodarskih in kmetijskih organizacij je na poslanske skupine Državnega zbora naslovilo poziv za vložitev ustavne presoje na novelo Zakon o dohodnini, ki ga je DZ sprejel 9. decembra. Ta med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije pomeni dejansko nižje neto plače), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Stranki SDS in NSi sta še pred novim letom vložili zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini in pri tem upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij. Ustavno sodišče mora sedaj v čim krajšem času odločati o zadržanju izvajanja zakona.
Načeloma na GZS podpiramo sprejem Uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki tem podjetjem zagotavlja pravno varnost, predvidljivost ter tudi konkurenčnost nasproti gospodarskim subjektom na notranjem trgu EU.
V Uradnem listu RS, št. 167/2022 z dne 30. 12. 2022 je bila objavljena Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. Uredba je začela veljati 1. 1. 2023 in velja do 30. 6. 2023.
Ob koncu leta bi vas radi spomnili, da imate delodajalci na področju štipendiranja do sklada dve različni obveznosti. Vsi, ki ste podelili kakršnokoli štipendijo za aktualno šolsko leto (2022/2023), morate o tem poročati skladu do 31. decembra 2022. Do 31. januarja 2023 pa morate delodajalci oddati potrebe po kadrovskih štipendistih za prihodnje šolsko leto (2023/2024).
Državni zbor je na seji dne 16. decembra 2022 sprejel Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ki do sedaj znanih informacijah še ni bil objavljen.
Na včerajšnjem zasedanju so se evropski ministri za energijo dogovorili za tako imenovano »cenovno plinsko kapico« pri 180 evrih na megavatno uro, ob čemer se bo mehanizem sprožil, ko bo cena plina tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro. Obenem bo morala biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetovnih trgih. Mehanizem bo stopil v veljavo 15. februarja prihodnje leto. Dogovor bo potrebno še uradno potrditi po pisnem postopku. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer upa, da bodo tem odločitvam v prihodnjih dneh sledile tudi cene na borzah.
Posodobljen seznam zakonodaje na področju preferencialnega in nepreferencialnega porekla blaga.