Predstavitev je namenjena slovenskim podjetjem, ki imajo interes in kapacitete za sodelovanje v projektih na Zahodnem Balkanu, ki so financirani iz sredstev WBIF. Predstavitev bo priložnost, da se lahko podjetja seznanijo s podrobnejšimi informacijami o možnostih sodelovanja pri izvedbi omenjenih projektov.
V tokratnem podkastu gostimo Antona Kisovarja, ustanovitelja in direktorja podjeta Tehnos iz Žalca ter sina Urbana Kisovarja, ki v podjetju vodi predrazvoj in naložbe. Podjetje Tehnos, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijskih stroje in sestavnih delov v drugih industrijah, je letos prejelo nagrado »Izvoznik leta 2024«. Pogovarjali smo se o njihovem načinu vstopanja na tuje trge, spopadanju z visoko konkurenco, inovacijah in razvoju, srbi za zaposlene in nenazadnje o vodenju družinskega podjetja in družinski ustavi.
S 1. januarjem 2025 bo začela veljati nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025), ki bo nadomestila trenutno veljavno SKD 2008. Nova klasifikacija prinaša bolj razčlenjene in posodobljene šifre dejavnosti, kar bo omogočilo natančnejše razvrščanje poslovnih subjektov. AJPES poziva podjetja, da pravočasno izpolnite vprašalnik in preverite svojo skladnost z novo klasifikacijo.
Na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva se bomo posvetili predvsem energetski, prehranski in kibernetski varnosti, s poudarkom na doseganju večje neodvisnosti in konkurenčne samozadostnosti.
Ob zadnjih odkritjih dejanskih povišanj stroškov omrežnin tudi delodajalske organizacije pozivajo Vlado RS in Državni zbor k razveljavitvi oziroma pomembni spremembi novega sistema omrežnin, v tem času pa predlagajo podaljšanje prehodnega obdobja. Nov sistem omrežnin bi najbolj prizadel industrijo materialov, ki je energetsko intenzivna industrija, vendar zagotavlja ključne materiale za ostale gospodarske panoge. Reprezentativne delodajalske organizacije opozarjajo, da lahko imajo cenovni pritiski energentov na industrijo materialov dolgoročne negativne posledice na druga podjetja, ki koristijo primarne materiale v svoji proizvodnji. Poleg tega pa sama metodologija ni skladna z veljavno zakonodajo, vprašljiva pa je tudi njena izvedba v praksi.
Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o elektronskih plačilnih sredstvih, ki ureja obveznost ponudnikov blaga in storitev, da na fizičnih in spletnih prodajnih mestih potrošnikom omogočijo plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom. Hkrati bodo morali o tem potrošnike jasno in nedvoumno informirati. Izjeme so ponudniki, katerih čisti prihodki od prodaje v preteklem poslovnem letu niso presegli 10.000 EUR, ter ponudniki, ki ponujajo blago in storitev na območju, kjer ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave ali je ta zaradi varnostnih in kibernetskih groženj onemogočena. Ponudniki bodo morali omogočiti sprejemanje elektronskega plačilnega sredstva v roku 1 leta po uveljavitvi zakona. Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, lahko vaše morebitne pripombe in predloge posredujete do 29. 11. 2024 na e-naslov pravnasluzba@gzs.si.
Tokratni usposabljanji potekata v sodelovanju s podjetjem PARK, ki že več kot desetletje prenaša svoje znanje in dobre prakse na slovenski trg. Izbirate lahko med naprednim in poglobljenim usposabljanjem ali pa se prijavite na obe, saj sta komplementarna. Usposabljanji sta namenjeni tako tistim, ki so začeli postavljati temelje trajnostne preobrazbe podjetij, kot tistim, ki so že osvojili in izvajajo trajnostne strategije v praksi. Izobraževanji bosta pomagali pri pripravi na obvezno poročanje po ESG/ESRS standardih, ki bo za velike organizacije obvezno že leta 2025, za manjše pa leta 2026.
V sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost organiziramo prvi forum na temo oživitve gospodarstva in po-konfliktne obnove v Ukrajini. Osvetlili bomo proces lokalne obnove v Ukrajini, ki že poteka, tudi s pomočjo slovenskih razvojnih sredstev in akterjev v sodelovanju z občinami in drugimi institucijami. Foruma in poslovnega dogodka z B2G se bodo udeležili predstavniki (župani) ukrajinskih občin, poslovnih združenj in ministrstev, ki bodo postregli z informacijami o potrebah in načrtovanih projektih lokalnega razvoja v sklopu tematskih fokusov.
Na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta je GZS podprla namero priprave sistemskega zakona o skrajšanem delovnem času, pri čemer se je zavzela za čimprejšnjo pripravo tega zakona. GZS se tudi zavzema za kriterije za sprožitev mehanizma skrajšanega delovnega časa na ravni posameznega podjetja. Glede osnutka Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini pa je GZS pojasnila argumente za zaskrbljenost glede vpliva spremenjenega delovanja TEŠ 6 na stabilnost energetskega sistema in na gospodarstvo tako v regiji kot širše v Sloveniji. Pozvala je vlado, da zagotovi stabilen energetski sistem in podjetjem v regiji omogoči cene ogrevanja pod enakimi pogoji kot gospodinjstvom in javnim ustanovam.