»Čeprav sedanji NEPN obravnava obdobje do leta 2030, bi bilo s strani vseh nas neodgovorno do prihodnjih generacij, v kolikor se ne bi v tem dokumentu opredelili tudi do potreb in projekcij, ki presegajo trenutno desetletje. Strateške odločitve in investicije, ki jih snujemo danes, bodo imele dolgoročen učinek, česar ne moremo opravičevati z birokratsko določenimi roki. Res je, tehnologija hitro napreduje in težko je napovedati rešitve, ki bodo na voljo čez deset let, lahko pa na podlagi dosedanjih izkušenj, znanja in vedenja izberemo pot, ki na področju energetike temelji na diverzifikaciji tveganj,« je zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal v dopisu, ki je spremljal dokumentacijo, s katero se je GZS v roku, ki ga predvideva postopek posvetovanja z javnostjo, odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN.
V posebni izdaji revije Glas gospodarstva Trajnostnost iščemo odgovor na vprašanje, ali smo na pravi poti k trajnostni preobrazbi gospodarstva in celotne družbe. Predstavljamo trajnostne dosežke in spodbudne primere dobrih praks naših podjetij ter izzive, s katerimi se soočajo na tej poti. Na pot lastne trajnostne preobrazbe stopa tudi Gospodarska zbornica Slovenije, svojemu članstvu pa bo v partnerstvu s strokovno usposobljenimi izvajalci pomagala pri trajnostno naravnanih izzivih. V reviji GG Trajnostnost predstavljamo tudi letošnjo prejemnico priznanja Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 mag. Justino Šepetavc, skrbnico varstva okolja v podjetju Vipap Videm Krško d.d.
Tokrat v podkastu Poslovni nasveti gostimo Taro Brus, vodjo prodaje in solastnico podjetja ŽustAL iz Žirov. Podjetje se že od leta 1996 uspešno ukvarja z obdelavo kovin in posluje na mednarodnih trgih. Glavna tema pogovora je sodelovanje s CERN-om. V pogovoru deli dragocene izkušnje svojega podjetja pri sodelovanju s CERN-om in ponuja praktične nasvete za podjetja, ki želijo izkoristiti te nove možnosti.
EU bo podprla projekte na 5 ključnih področjih: superračunalništvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredne digitalne spretnosti ter zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi, tudi prek centrov za digitalne inovacije (DIH). Skupna višina predvidenih sredstev je 7,5 mrd EUR, pozivi bodo odprti do 4. julija 2024.
Do 1. 8. 2024 ste številni delodajalci dolžni implementirati novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri ročnem premeščanju bremen. Na webinarju bo izkušen strokovnjak s področja varnosti in zdravja pri delu prikazal, kakšne izzive v praksi to predstavlja, in s kakšnimi preventivnimi ukrepi naj bi se zadostilo predpisanim vsebinam pravilnika.
Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo odločitev Sveta Agencije za energijo, da se začetek uporabe prenove obračuna omrežnine prestavi s 1. julija na 1. oktober 2024. To smo svetu agencije predlagali že pred meseci, potem ko smo na podlagi lastne analize ugotovili, da bi bile nekatere uporabniške skupine izpostavljene izrazitemu, tudi več stoodstotnemu povišanju omrežnin. Vendar trimesečni zamik nikakor ni dovolj.
Tudi na GZS Severno Primorski gospodarski zbornici, Nova Gorica so podelil priznanja najboljšim inovatorjem v regiji. Podelili so 11 srebrnih in 5 zlatih priznanj. Štiri, z zlatim priznanjem nagrajene regionalne inovacije, so se uvrstile v tekmovanje za najvišje nagrade na nacionalni ravni, ki bodo podeljene na Dnevu inovativnosti 10. septembra.
Prek 70 gospodarstvenikov se je seznanilo z možnostmi vključitve gospodarstva v projekt Evropska prestolnica kulture (EPK). Dogodek je potekal v organizaciji GZS – Severno Primorske Gospodarske zbornice, Nova Gorica, OOZ Nova Gorica, Zavoda GO!25 in Zavoda za turizem Vipavska dolina ter s podporo družbe Hit.
Borzen je objavil javni poziv Dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev za pravne osebe za investicije v proizvodnjo elektrike iz OVE ter hranilnike električne energije v kombinaciji s proizvodnjo.
Slovenski podjetniški sklad je objavil javni razpis P4LM 2024 – Spodbude za mikro podjetja v lesarstvu 24-25, katerega namen je spodbuditi razvoj mikro podjetij na področju lesarstva in s tem izkoristiti potencial slovenske strateške surovine (lesa) ter spodbuditi investicije mikro podjetij v novo tehnološko opremo, digitalizacijo poslovanja ter za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo.