V uvodnem motivacijskem delu bo goriški pianist Alexander Gadjiev, letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada, pokazal, kaj pomeni uglašenost v glasbi ter povedal, kako jo doseči. V okviru plenarnega dela se bomo z uglednimi gospodarstveniki pogovarjali o tem, kako uglasiti izzive Slovenije na področju trajnostnega razvoja, vključno s popoplavno obnovo, kako doseči zeleni prehod industrije ter učinkovito rabo virov in energije ter kako ustvariti atraktivno poslovno in inovacijsko okolje.
V gospodarstvu smo in želimo še naprej biti solidarni do tistih, ki so jih avgustovske poplave prizadele, vendar so nekatere rešitve v predlogu Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev nesorazmerne in nesprejemljive za gospodarstvo, predvsem za tisti del, ki se že mesece sooča s padanjem naročil, nižjo proizvodnjo in celo z odpuščanji zaposlenih.
Spoštovani, Turistična gostinska zbornica v okviru letošnjega 70. Gostinsko turističnega zbora Slovenije organizira tudi celo vrsto ob-tekmovalnih dogodkov.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA ODDAJO POTREB PO KADROVSKIH ŠTIPENDISTIH ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2024/2025 NAMEN JAVNEGA POZIVA Namen javnega poziva je: - zbrati ponudbo kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji z namenom informiranja učencev, dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja in s tem podporo njihovemu odločanju za izobraževanje glede na potrebe na trgu dela, - ponuditi delodajalcem enotno oddajanje potreb po kadrovskih štipendistih in promocijo potreb med učenci, dijaki in študenti.
Obveščamo vas, da v okviru OECD poteka projekt oziroma študija »Project on competition in Public Procurement in Slovenia«. Študija vključuje pregled področja javnega naročanja v Sloveniji s poudarkom na zagotavljanju konkurenčnosti in sodelovanja na področju javnega naročanja. Gre za projekt, ki je povezan z uresničevanjem zavez Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Približuje se osrednji dogodek GZS s področja digitalizacije – GoDigital, zato smo oktobrski Glas gospodarstva v veliki meri posvetili digitalni prihodnosti, s poudarkom na vlogi digitalnih podatkov in umetne inteligence pri ustvarjanju dodane vrednosti. »Direktorji organizacij morajo svoje digitalne ambicije oblikovati tako, da najprej opredelijo vrsto in obseg želenih poslovnih rezultatov,« v intervjuju izpostavlja Marko Štefančič, direktor Gartner Slovenija in Centralna Azija. V zadnjih dneh se je Slovenija predstavila na knjižnem sejmu v Frankfurtu, v zadnjem novembrskem tednu se bodo odprla vrata Slovenskega knjižnega sejma, ki je ena najbolj prestižnih blagovnih znamk GZS. Zato tokrat predstavljamo panogo založništva in knjigotrštva, največje izzive osvetljujemo v pogovorih z založniki, knjigotržci in v intervjuju z direktorjem Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimirjem Kukavico. Predstavljamo spodbudne izsledke ankete, ki smo jo na GZS izvedli med podjetji glede izvajanja in načrtovanja projektov za prehod v nizkoogljično družbo, izpostavljamo pa še GZS-jev predlog mini davčne reforme za dvig dodane vrednosti. V novi številki Glasa gospodarstva vas čaka še veliko zanimivega branja, uporabnih nasvetov in primerov dobrih praks. Vabljeni k branju!
Aktualni javni razpisi.
Predsednice in predsedniki 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj izražamo skupno razočaranje in nezadovoljstvo nad načinom sprejema novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) na Vladi RS dne 19. 10. 2023, kasneje pa še na vladni dopisni seji dne 20. 10. 2023. Kot smo zapisali v današnjem pismu, naslovljenem na predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba in pristojne ministre, je bila namreč na skupnem sestanku 9. oktobra 2023 dana beseda predsednika Vlade Republike Slovenije vsem predsednicam in predsednikom gospodarskih, delodajalskih in kmetijskih organizacij glede nadaljevanja in vsebine sprejema novele tega zakona. Na vladi sprejeti predlog novele je v nasprotju s to obljubo.
Generalna direktorica Vesna Nahtigal in glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček sta na današnjem drugem mesečnem neformalnem srečanju z novinarji izpostavila dve osrednji temi: popoplavno obnovo ter predlog novele ZDR-1. Izpostavila sta prizadevanja, da bi vlada vključevala GZS oziroma delodajalsko stran v pripravo relevantne zakonodaje. Nenazadnje je GZS s strokovno podprtimi predlogi dokazala poznavanje razmer in potreb gospodarstva in realne možnosti prenosa določb v prakso. Brez proaktivnosti vključevanja je GZS potisnjena v vlogo kritika namesto konstruktivnega sogovornika, sta prepričana.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v teh dneh upravičencem za leto 2022 izplačalo 25,7 milijona evrov iz Sklada za podnebne spremembe kot nadomestilo energetsko intenzivnim podjetjem, ki so oziroma bodo v letih od 2022 do 2024 plačevala višje cene električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. V tem obdobju bodo sicer podjetja prejela vsega skupaj 99,15 mio evrov. Evropska komisija je že deset let nazaj prepoznala, da trgovanje z emisijami toplogrednih plinov penalizira energetsko intenzivne panoge in zato obstaja nevarnost, da bodo svoje proizvodnje selile v tujino oziroma jih zapisale. Evropa pa bi nadomeščala njihove proizvode z uvoženimi izdelki, ki imajo nekajkrat višji ogljični odtis. »Slovenija tega ni izkoristila, zato smo se v teh letih odrekli več deset milijonom evrov. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi s konkurenti v EU in izven. Si predstavljate, kakšna bi bila danes slovenska energetsko intenzivna industrija, če bi izgubljene milijone investirala v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar je pogoj? Danes bi bil zeleni prehod slovenske industrije v velikem delu že zaključen,« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.