Mediji

GZS: Predlog davčnega prestrukturiranja ni v interesu večine podjetij

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) vnovič opozarjamo, da bo predvideno davčno prestrukturiranje celotno gospodarstvo zgolj bolj obremenilo.

GZS v svojih stališčih o predlogu davčnega prestrukturiranja zagovarja interese večine slovenskega gospodarstva. Naše izhodišče je, da mora davčna reforma zasledovati cilja ustvarjanja večjega števila delovnih mest in zagotavljanja večje konkurenčnosti. Čeprav razumemo legitimne interese posameznih podjetij, ne smemo zanemariti interesov večine gospodarstva, ki je v drugačnem položaju.

Začudeni smo nad izjavami ministra Dušana Mramorja, da gospodarstvo njegov predlog davčnega prestrukturiranja podpira - čeprav je iz številnih javnih izjav jasno, da ne GZS ne večina drugih reprezentativnih predstavnic gospodarstva ni zadovoljnih s takšnim predlogom. Sklicevanje ministra na izjave predstavnikov posameznih podjetij, ki so z zornega kota specifičnih razmer v svojih podjetjih lahko sicer legitimne, ne morejo biti nadomestilo za socialni dialog z uradnimi reprezentativnimi predstavniki gospodarstva, ki zastopajo gospodarstvo kot celoto.

Ključni podatki za razumevanje razmer v Sloveniji so naslednji:

  • nujno je treba povečati število delovnih mest, saj je razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci samo še 1,37:1, zaradi česar imamo težave z javnimi blagajnami,
  • znižati je treba javno porabo, saj je ta po podatkih Eurostata v primerjavi s povprečno v EU višja kar za 620 milijonov evrov.

Vse te cilje bi  lažje dosegli na podlagi skupnega strokovno – analitičnega predloga GZS in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS). Pri tem smo slovenske davčne obremenitve in javno porabno primerjali tudi v mednarodnem kontekstu, predvsem z državami OECD in EU. Pozanimali smo se tudi o avstrijski davčni reformi. 

Razlike med Slovenijo in Avstrijo

V Avstriji bodo z davčno reformo razbremenili plače šest milijonov ljudi. Razbremenitev je vredna 5 mrd EUR. To predstavlja 1,5 % BDP-ja Avstrije. Nasprotno pa predlog ministra za finance predstavlja samo 0,25 % BDP, kar je 6-krat manj kot v Avstriji. 

V Avstriji bodo razbremenjeni vsi zaposleni (celo več: tudi osebe, ki so davčni zavezanci in niso več aktivni: upokojenci, študentje…). V Sloveniji bo po predlogu MF višjih neto plač deležnih okoli 60.000 zaposlenih, kar je 7,5 % delovno aktivnih.

Skupni predlog GZS in ZDSS omogoča korist zaradi višjih neto plač 570.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Posledično bi v javnih blagajn sicer izpadlo 320 milijonov evrov, ki pa bi jih lahko nadomestili z nižjo javno porabo in v omenjenemu predlogu navedenimi alternativnimi viri.

Obljube Vlade RS in ministra Mramorja, da v svojem mandatu ne bodo dodatno obremenjevali gospodarstva, ne držijo več. Namesto razbremenitve bo gospodarstvo po predlogu ministrstva za finance v državne blagajne plačalo celo več davkov - zaradi dviga davka od dohodka pravnih oseb. Bruto bruto strošek dela pa bo ostal enak. To zmanjšuje investicijski potencial podjetij in možnosti kreiranja več delovnih mest.

Predlog davčne reforme ministrstva za finance ne koristi večini gospodarstva, saj:

  • ne razbremenjuje stroškov dela gospodarstvu, pač pa zgolj viša neto plače manjši skupini zaposlenih.
  • ne zajame ključnih razvojnih profilov v podjetjih, saj se dohodninska lestvica spreminja nad 1,6-kratnikom povprečne plače.
  • je »razbremenitev gospodarstva« v ocenjeni višini 100 mio EUR nerealno ocenjena, ker naj bi približno 40 mio EUR koristi odpadlo na javni sektor, razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost pa bodo v praksi implementirala le najbolj uspešna podjetja.
  • zvišuje obdavčitev od dohodka pravnih oseb, kar krši načelo predvidljivosti pri investicijah in nadpovprečno obremenjuje majhno in srednje gospodarstvo; ocenjen izplen za državo v višini 60 mio EUR je prenizek, saj bo izplen od gospodarstva zaradi konjunkture še večji.

Ob tem ni zanemarljivo tudi to, da se rezerve v javni porabi odkrivajo vsak dan. V zadnjih dneh smo priče razkritju Računskega sodišča RS, da je UKC Ljubljana v preteklih letih zapravili 40 milijonov evrov javnih sredstev za razdrobljeno informacijsko okolje, z nepovezanimi rešitvami, ki sploh niso v uporabi. Zaradi ukinitve omejitev ZUJF bo v letošnjem letu samo iz naslova regresa iz javne blagajne dodatno odteklo 40 – 50 milijonov evrov sredstev - Skupaj samo iz teh dveh naslovov 90 milijonov evrov. Da ne omenjamo drugih anomalij in afer, ki so v zadnjem času izbruhnile, ko gre za javno porabo.

Minister Dušan Mramor navkljub temu še naprej zagovarja stališče, da znižanje javne porabe za 100 milijonov ni možno. Ob vseh anomalijah v javnem sektorju je to še najmanj kar bi država lahko namenila za razbremenitev gospodarstva. 

Sprašujemo se, ali bo Vlada RS v pogajanjih s sindikati javnega sektorja tudi prestrukturirala javno porabo? Bo za toliko, kolikor bodo višje plače v javnem sektorju, nekje drugje tudi znižala javno porabo? Takšne zahteve ali predloga do sedaj v pogajanjih z javnim sektorjem nismo slišali. Pa bi bilo to korektno do večine državljanov in podjetij v Sloveniji.

Prepričani smo, da je edina prava in korektna pot za višje neto plače resna davčna reforma. Spomnimo: po predlogu GZS in ZDSS bi imelo višje plače 570.000 zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju.

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Seveda podpiramo davčne spremembe, katerih rezultat bi bila manjša obremenitev gospodarstva, vendar pa je ta možna le z boljšim upravljanjem celotnega javnega sektorja in z reformami. Ker pa tega ni, celo nasprotno, smo priče ukrepom, ki povečujejo javne izdatke. Predlagane davčne spremembe so ugodne le za peščico podjetij, gospodarstvo v celoti pa bi plačalo več.«

 

Stališča GZS kot največje reprezentativne predstavnice so ministrstvu za finance znana že nekaj časa.

Objavljamo povezave na naše komentarje in stališča:
8.6.: Gospodarstvo odločno proti predlogu male davčne reforme (skupna izjava OZS, GZS in ZDOPS)
3.6.: Podpora gospodarstva – kako, če pa dodatno obremenjujete gospodarstvo?
26.5.: O davčni reformi, industrijski politiki in malem gospodarstvu na junijski seji Državnega zbora
4.5.: Davčna reforma: Namesto zavajanja naj se ministrstvo zgleduje po Avstriji (skupna izjava GZS, OZS, in ZDOPS)
3.5.: Odprava varčevalnih ukrepov je slabša možnost (članek objavljen v GG)
22.4.: Zakaj je predlog davčnega prestrukturiranja slab?
21.4.: Zahtevamo pravično delitev sadov gospodarske rasti
18.4.: V predlogu davčne reforme ni videti dovolj politične volje
31.3.: 5 ukrepov za razbremenitev stroškov dela (članek objavljen v GG)
30.3.: ZA resno, ne pa kozmetično davčno reformo

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.