»Na GZS pozdravljamo hitro ukrepanje vlade in sprejem zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Predvideno sofinanciranje 30 % stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen je ustrezen ukrep, ki ga dovoljuje pravni okvir na ravni EU, vendar naslavlja porast cen energentov v letošnjem letu. Ne naslavlja pa velikih neznank v zvezi z gotovostjo dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se sooča z visokimi veleprodajnimi cenami,« opozarja vodstvo GZS. Zato GZS pričakuje še v jesenskih mesecih oblikovanje zelo konkretnih ukrepov, ki bodo razbremenili gospodarstvo, kar so sicer izpostavili člani UO GZS že na svoji zadnji, izredni seji v mesecu juliju.

»Potem ko je manj kot leto dni veljala sprejemljiva rešitev za podjetja, ki pridobivajo lastne deleže oziroma delnice v poseben sklad z izključnim namenom, da jih ponudijo v odkup delavcem družbe, predlog novele zakona o dohodnini ponovno uvaja davčno diskriminatorno rešitev, ki pomeni potencialno spremembo lastništva številnih izvozno, razvojno naravnanih in družbeno odgovornih družb,« pravi mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS. Zato je GZS Ministrstvu za finance posredovala predlog, da se v novelo doda izjema, ki omogoča ugodnejšo davčno obravnavo v primeru pridobivanja lastnih deležev oziroma delnic z izključnim namenom, da jih družba ponudi v odkup delavcem družbe.

Reprezentativne delodajalske organizacije, Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, v celoti nasprotujemo parcialnim spremembam, ki jih prinaša Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, na podlagi katerega naj bi se še pred njihovo dokončno uveljavitvijo izničili pozitivni učinki zadnjih sprememb Zakona o dohodnini, ki so bile sprejete marca 2022. Pričakujemo celovito davčno reformo in predlagamo umik predloga zakona iz javne obravnave.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) meni, da bi Vlada morala naslavljati področje davkov s celovito davčno reformo, zato pozdravlja napoved, da naj bi bila le-ta sprejeta do začetka 2024. GZS se je po proučitvi predloga sprememb štirih davčnih zakonov, ki so bili posredovani v javno obravnavo v začetku avgusta 2022, opredelila predvsem do predlaganih sprememb v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki imajo pomemben vpliv na gospodarstvo. Nekatere predlagane spremembe podpira (npr. dvig dodatne splošne olajšave ter olajšave za mlade), pri nekaterih ima argumentirane zadržke oz. jim nasprotuje (npr. nižanje splošne davčne olajšave, povečana davčna stopnja v najvišjem dohodninskem razredu ter povečana obdavčitev nagrade iz naslova poslovne uspešnosti). Izoblikovala je tudi svoje konstruktivne predloge rešitev (npr. uvedbo razvojne kapice, avtomatsko indeksacijo davčnih osnov v primeru, da je inflacija v predhodnem letu do 2-odstotna, če je 2- do 4-odstotna velja 90-odstotna indeksacija, pri inflaciji nad 4 % pa 80-odstotna).

Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije so na svoji današnji izredni seji z ministrom za infrastrukturo mag. Bojanom Kumrom in državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejanom Židanom razpravljali o nujnih ukrepih za gospodarstvo, zlasti tudi industrijo, povezanih z blaženjem energetske draginje in zagotavljanjem nemotene oskrbe z zemeljskim plinom. Člani UO so izpostavili, da je delovanje industrije vitalnega pomena za Slovenijo in pričakujejo enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in njihovih cenah. Nujna pa je tudi čimprejšnja uveljavitev sheme EU - začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji v Rusiji proti Ukrajini. UO GZS je sprejel sedem sklepov.

V najnovejši številki revije Glas gospodarstva (julij-avgust) lahko preberete intervju z direktorjem GZS-Združenja za promet Robertom Severjem. Logistika in transport sta se v zadnjem obdobju morala večkrat prilagoditi zaradi novo nastalih razmer, trenutno pa največja negotovost vlada v povezavi z visokimi cenami energentov.

Za odličen tim je potrebno izpolniti določene predpostavke – tim mora biti raznolik, tako po spolu kot po izobrazbi, izkušnjah, pa tudi kulturnih, verskih in drugih značilnostih, pravi letošnji nagrajenec GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska, Ljubljana.

V posebni številki revije Glas gospodarstva Gradnje z različnih zornih kotov osvetljujemo razvoj, dosežke in izzive, ki v prihodnjih letih čakajo gradbeno panogo. Z direktorjem 2TDK Pavletom Hevko smo govorili o enem največjih projektov na sploh v Sloveniji, o drugem tiru Divača-Koper, predstavljamo tudi glavne investicije po celotni državi, ki so in še bodo v teku.

Ljubljana, 15. julij 2022 - Na današnjem sestanku, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, so predstavniki devetih, pretežno industrijskih panog predstavili državni sekretarki Tini Seršen z Ministrstva za infrastrukturo (MZI) in državnemu sekretarju Matevžu Frangežu z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (Mgrt) aktualne težave in opozorili na posledice, ki jih lahko povzroči zaustavitev dobave plina iz Rusije. Razprava je razgrnila številne posledice visokih cen energentov, težav v energetski in surovinski oskrbi ter verižne reakcije, ki jo povzročajo skorajda celotnemu gospodarstvu. Razsežnosti te problematike so veliko večje, kot jih nakazujejo le statistični podatki in trenutni izkaz BDP-ja. Ukinitev dobave plina iz Rusije bi povzročila izredne razmere tako za gospodarstvo kot za celotno našo družbo. Razprava je pokazala, da kratkoročnih ukrepov na potencialno krizo (še) nimamo, zato je še toliko bolj nujen dialog gospodarstvenikov in Vlade.

Vodstvi GZS in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sta včeraj popoldne na sedežu ministrstva razpravljali o možnostih sodelovanja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kadrov in izobraževanja. Sklenili sta, da bosta sodelovali pri strategijah in projektih, ki predstavljajo dodano vrednost tako za gospodarstvo kot za družbo, še zlasti pri investicijah v tehnologije za dvojni prehod.