V gospodarstvu smo zaskrbljeno sprejeli novico, da je inšpekcijska služba podjetju Kemis prepovedala sprejemanje odpadkov. Kot je znano, je z Odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, oz. njene pristojne službe, podjetje Kemis dolžno takoj prenehati z opravljanjem dejavnosti sprejemanja odpadkov na lokaciji Vrhnika. Dve leti po začetku izvajanja sanacije po požaru so pristojne službe ugotovile, da sanacija predstavlja nelegalno gradnjo in jo je za to potrebno porušiti, pa čeprav je celoten postopek sanacije potekal pod neposrednim nadzorom inšpekcijskih služb ministrstva za okolje in prostor.
Večje trošenje ameriških potrošnikov in države v drugem četrtletju 2019 je več kot nadomestilo padec izvoza in znižanje zalog. Slovenski izvoz v ZDA se je v prvih petih mesecih okrepil za 13 % (255 mio EUR), kar pomeni, da se je tržni delež slovenskih podjetij na ameriškem trgu v tem obdobju povečal.
Globalne razprave o trgovinskih vojnah dobivajo številne posnemovalce po vsem svetu. Japonska je tako Južni Koreji omejila izvoz treh vrst kemikalij, ki so ključne pri proizvodnji polprevodnikov in stekel ter vseh drugih elektronskih vezjih. Kupci teh korejskih proizvodov so veliki proizvajalci pametnih telefonov, računalnikov ter električnih naprav, ki se bodo zaradi tega lahko soočili s kasnejšimi dobavami. Japonska stran je ukrep sprejela nekoliko nepričakovano, kar je seveda prispevalo k mednarodni odmevnosti te novice. Med razlogi so navedene možne zlorabe teh kemikalij v vojaške namene. Kosovo še vedno ohranja 100-odstotne carine na uvoženo blago iz Srbije (ter BiH), kar krepi sivo ekonomijo ter zbuja nezadovoljstvo pri večjih uvoznikih srbskih proizvodov. Pred tem ukrepom je letni izvoz blaga Srbija na Kosovo znašal pol milijarde evrov. Kosovski GAP Institut je sicer ocenil, da ta ukrep ni prispeval k povečanju domače proizvodnje na Kosovu, temveč so koristi prešle na Slovenijo, Izrael in Turčijo, ki so zavoljo tega ukrepa precej povečale svoj izvoz na Kosovo. Od uvedbe carin naj bi se izvoz Slovenije na Kosovo povečal za 125 %, Izraela za 660 % in Turčije za 34 %. K otoplitvi odnosov med Kosovom in Srbijo ter BiH naj bi prispevala večja angažiranost Francije in Nemčije, vendar preboj še ni bil dosežen.
Svet guvernerjev ECB bi na jutrišnjem zasedanju (25. julij) lahko nakazal na še daljše obdobje nizkih obrestnih mer, tudi z namenom znižanja neprijetnih presenečenj v povezavi s trgovinskimi vojnami, brexitom brez dogovora in nizkim vodostajem reke Ren.
Trgovinske napetosti med ZDA in EU se zopet nekoliko stopnjujejo, kar je bilo pričakovati po razglasitvi začasnega premirja s Kitajsko. Nobena skrivnost ni, da francoska pogajalska izhodišča ovirajo trgovinski dogovor na ravni EU, ki bi bil sprejemljiv za ameriško stran. Ameriški predsednik je jasno nakazal, da bo napadal subvencije Airbusu (ki mu v zadnjem obdobju gre precej bolje kot tekmecu Boeing), plinovod Severni tok 2 (povečana odvisnost od ruskih energentov), odločitve ECB (šibak evro proti dolarju pomeni večjo izvozno konkurenčnost evropskih družb na ameriškem trgu), odločitve Evropske agencija za varstvo konkurence ter francoske načrte za uvedbo digitalnega davka.
V organizaciji GZS je včeraj potekal strokovni posvet o večnamenski izrabi vodnih virov za doseganje ciljev prehoda v nizkoogljično družbo.
Dravograd, 4. julij 2019 – Na današnjem posvetu GZS – Koroške gospodarske zbornice so gospodarstveniki razpravljali o problematiki sprememb na področju minimalne plače, do katerih naj bi prišlo s 1. januarjem prihodnjega leta. Izpostavili so predvsem učinke novele zakona na konkurenčnost koroškega gospodarstva in odziv gospodarskih subjektov glede na značilnosti Koroške kot industrijske in izvozno usmerjene regije.
Podatek o stopnji investicij v podjetjih v območju evra v 1. četrtletju 2019 je pokazal, da so te predstavljale okoli četrtino ustvarjene dodane vrednosti, kar je najvišji delež po drugem četrtletju 2015. Na drugi strani se delež presežka v dodani vrednosti, ki pripada kapitalu (v obliki dobička, amortizacije in stroškov dolga) znižuje, ter je bilo najnižje po letu 2014 (39,8 %). To pomeni, da se je delež dodane vrednosti, ki pripada delu, povečal preko 60 %. To je razumljivo, saj se nizka brezposelnost ter pomanjkanje zaposlenih v nekaterih dejavnostih in poklicih odraža tudi v hitri rasti plač oziroma stroškov dela. Po podatkih Eurostata je delež presežka (dodane vrednosti), ki pripada kapitalu v Sloveniji najnižji med vsemi članicami (33 % dodane vrednosti, neprilagojeni podatki), kar odraža delovno bolj intenzivno gospodarstvo in manjši potencial za investiranje. Hkrati pa to potrjuje, da je dosežena dobičkonosnost za lastnike kapitala v Sloveniji nižja kot v tujini.
V Državnem svetu RS danes poteka razprava in glasovanje o dopolnitvah zakona o minimalni plači, ki s 1. januarjem 2020 iz minimalne plače izloča vse dodatke, vse oblike uspešnosti ter dejansko spreminja uveljavljeno definicijo minimalne plače. S tem pa vpliva tako na njen izrazit dvig (med 6,1 in 20 %), kot na plačne modele v podjetjih.
Ljubljana, Radlje ob Dravi, 28. 6. 2019 – Obrtniki in podjetniki ne pristajajo na drastično zvišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v občini Radlje ob Dravi. Predvideva se namreč zvišanje NUSZ tudi do 448 odstotkov, kar bi dodatno obremenilo in posledično zaustavilo razvoj gospodarstva na tem območju.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.