Ljubljana, 9. november 2023 - Današnji 11. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, ki ga je organiziral SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport in Gospodarsko zbornico Slovenije ter Lesarskim grozdom, je bil namenjen predstavitvi razvojnih aktivnosti in izzivov slovenskega gozdno-lesnega sektorja, s posebnim poudarkom na zagotavljanju odpornosti lesene gradnje na ujme, ki so posledica podnebnih sprememb.

Milano, 9. november 2023 - Danes se je v Milanu odprl poslovni dogodek, na katerem tako domača (italijanska) kot tudi tuja podjetja predstavljajo svoje izdelke in storitve, ki jih želijo ponuditi italijanskim kupcem in končnim potrošnikom.

Ljubljana, 9. november 2023 - Mreža zbornic Alpe Adria ima neskončne možnosti za sodelovanje in povezovanje na različnih področjih, so se na današnji 12. predsedniški konferenci mreže zbornic Alpe Adria strinjali predstavniki zbornic iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med ključnimi izzivi, ki so jih naslovili, so pomanjkanje kadra, migrantska problematika in infrastrukturni projekti. Letošnjo konferenco, ki se je odvila v Državnem svetu RS, sta gostili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Ljubljana, 8. november 2023: Podnebne spremembe, geopolitične negotovosti v svetu in evropske zahteve po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev ogrožajo pridelavo žit v Sloveniji, ki že sedaj ne zadošča za domačo porabo. Potrebno bo veliko prilagoditev načina kmetovanja in uvajanje novih tehnologij, predvsem pa razumevanja in dolgoročnega sodelovanja vseh v celotni žitni verigi. O tem so govorili na Žitni konferenci v Ljubljani, ki jo vsako leto organizira GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.

Ljubljana, 8. november 2023 - Zbornice so pomemben deležnik pri pripravi in spremembah zakonodaje, se borijo za boljše predpise in lažje poslovanje podjetij, vendar izborjene ugodnosti koristijo vsi gospodarski subjekti, ne le člani zbornic. S strani države je zato nujna sistemska podpora zbornicam, da bodo lahko izvajale naloge in nudile pomoč podjetjem, so predstavniki GZS in OZS izpostavili na posvetu o organiziranosti podpornega okolja za MSP. Razprava je bila še kako aktualna, saj je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport konec preteklega tedna v javno obravnavo posredovalo predlog novele Zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Čas za pripombe na predlog novele je do 3. decembra. Posvet so organizirali Državni svet Republike Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.

V gospodarstvu smo in želimo še naprej biti solidarni do tistih, ki so jih avgustovske poplave prizadele, vendar so nekatere rešitve v predlogu Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev nesorazmerne in nesprejemljive za gospodarstvo, predvsem za tisti del, ki se že mesece sooča s padanjem naročil, nižjo proizvodnjo in celo z odpuščanji zaposlenih.

Štefan Belingar kot član in Darja Močnik kot njegova namestnica sta bila imenovana v komisijo, ki jo je vlada ustanovila v sredo, 25. oktobra. Vodenje komisije je kot predsednica prevzela mag. Alenka Marovt Novak iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, med člani pa so predstavniki MGTŠ, MNVP ter OZS.

»Z današnjo potrditvijo Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru je vladna koalicija pokazala, da ji ni mar za socialni dialog. Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati,« je bila ostra generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS pa dodaja: »Na GZS ostro zavračamo enostranska namigovanja v javnosti, da naj bi delodajalci nasprotovali noveli Zakona o delovnih razmerjih, ker bi želeli zaposlenim kratiti pravice. Delodajalci nasprotujemo predvsem načinu, kako so bile spremembe zakona sprejete, nekatere enostransko in brez soglasja delodajalske strani.«

»Po našem mnenju je francoski model najbolj primeren, če razmišljamo o kolektivnem zavarovanju podjetij v primeru naravnih nesreč«, je ocenila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS na okrogli mizi v soorganizaciji s časopisno hišo Dnevnik ob robu podelitve Slovenskih gazel. Pojasnila je, da se je GZS začela s tem vprašanjem ukvarjati na pobudo podjetja KLS, ki je bilo v avgustovskih poplavah med najbolj prizadetimi. »Skrbi namreč dejstvo, da se je v avgustovskih poplavah pokazalo, da je bilo le malo podjetij zavarovanih za primer poplave«, je še dodala Nahtigal in povedala, da so preučili tri modele, francoski, španski in švicarski in francoski se zdi najbolj primeren za Slovenijo.