Najnovejše novice so dostopne na strani Media GZS >>
Predlog novega Zakona o varstvu okolja je do 19. februarja že drugič v javni obravnavi, saj je ministrstvo v prvem poizkusu prejelo izredno veliko pripomb na zakon. Po sedmih mesecih tišine je ministrstvo, kljub zelo obsežni tematiki, omogočilo samo skrajšano, 14-dnevno javno razpravo. Nenavadna naglica pri tako pomembnem zakonu vzbuja v strokovnih in gospodarskih krogih nezaupanje in zadržanost.
V stališču je med drugim zapisala, da je NEPN 4.1 razočaral. Cilji so ambiciozni, poti do njih pa nerealne, predrage in bodo posledično povzročile preveč žrtev na strani prebivalstva in gospodarstva.
V letu 2019 je presežek tekočega računa po podatkih Banke Slovenije (plačilna bilanca) znašal 3,2 mrd EUR, kar je bilo za 566 mio EUR več kot v letu 2018. Bolj kot presežek menjave blaga (povečanje za 204 mio EUR) se je povečal presežek menjave storitev (za 338 mio EUR). Primanjkljaj primarnih dohodkov se je glede na leto prej zmanjšal za 122 mio EUR, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa povečal za 98 mio EUR. Po državah smo imeli v letu 2019 največji presežek na tekočem računu z Nemčijo (1,2 mrd EUR oz. 54 %), Hrvaško (623 mio EUR), Francijo (476 mio EUR),Rusijo (267 mio EUR) ter Srbijo (263 mio EUR), največji primanjkljaj pa z Avstrijo (500 mio EUR), in sicer predvsem zaradi velikega uvoza industrijskih izdelkov, ki se uporabljajo v slovenski predelovalni dejavnosti, in trgovskih izdelkov za splošno rabo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo trenutne razprave politike in preštevanje glasov glede morebitne nove koalicije ali pa predčasnih volitev. Nepredvidljivo politično dogajanja vnaša negotovost tudi v poslovno okolje, ki je že tako obremenjeno s številnimi neznankami v mednarodni trgovini - od trgovinskih vojn, brexita do koronavirusa -, ki lahko pomembno zamajejo svetovno in domačo gospodarsko rast.
Nujno je, da za razvoj tovarn prihodnosti in naprednih tehnologij sodelujejo strokovnjaki iz različnih okolij - le tako bomo lahko pripomogli k tehnološkemu razvoju slovenske industrije, so se strinjali udeleženci današnjega Prvega tehnološkega zajtrka.
S 1. 1. 2021 bo po vse verjetnosti stopil v veljavo nov trgovinski dogovor med Združenim kraljestvom in EU-27, katerega osnutek pripravljata obe pogajalski strani. Še vedno obstaja določena verjetnost, da se dogovor o tem prestavi še bolj v prihodnost ter da se ohrani obstoječ sistem mednarodnega sodelovanja.
Udeleženci današnje konference na temo dolgotrajne oskrbe so pozvali k nujni sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, ki bo kakovostno in učinkovito povezala zdravstveni in socialni sistem v novo socialno pravico.
Izstop Združenega kraljestva iz EU bo imel nekaj zanimiv statističnih razsežnosti. V osnovi pri veliko kazalnikih Slovenijo primerjamo s povprečno vrednostjo pri EU-28, pri čemer je običajna praksa, da se povprečje izračuna kot tehtano. Združeno kraljestvo je imelo 15-odstotni delež v BDP EU-28, BDP na prebivalca pa pri 36.500 EUR (2018), kar je bilo 18 % nad povprečjem EU-28. Tako se je zaradi te spremembe stopnja slovenske razvitosti za povprečjem EU (prej EU-28, vključujoč Združeno kraljestvo, po novem EU-27) zgolj zaradi tega učinka zvišala z 82,1 % na 83,7 %.
GZS poziva, da se dokument NEPN 4.1 zavrne, saj je škodljiv tako za konkurenčnost gospodarstva kot za blaginjo prebivalcev Slovenije.
Nacionalni energetsko-podnebni načrt žrtvuje slovensko industrijo Do sredine februarja je v javni obravnavi Nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN). GZS je danes, 31. januarja, na predsednika Vlade RS ter na ministre za gospodarski razvoj in tehnologijo, infrastrukturo ter okolje in prostor naslovila poziv, da se dokument NEPN 4.1 zavrne, saj je škodljiv tako za konkurenčnost gospodarstva kot za blaginjo prebivalcev Slovenije.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.