Danes je na Gospodarski zbornici Slovenija potekal Dan odprtih podatkov, katerega namen je bil predvsem seznaniti in širiti zavest o pomembnosti in vlogi odprtih podatkov za razvoj družbe, hkrati pa tudi spodbujati sodelovanje in povezovanje tistih, ki odprte podatke uporabljajo pri svojem delu; gospodarstvenikov, razvijalcev aplikacij, analitikov, študentov in drugih.

V Sloveniji so postali odpadki izjemen problem. Čeprav so sestavni del življenja, se pri nas nočemo soočiti z njimi. Zato ne samo, da ne razvijamo infrastrukture za ravnanje z odpadki, temveč jo drastično poslabšujemo.

V trenutku, ko se v Sloveniji sestavlja nova vlada, se gospodarstvo sooča s posledicami pandemije novega koronavirusa. Tako v Aziji kot v številnih evropskih državah, sedaj pa tudi pri nas, se primeri okužbe širijo, s tem pa tudi težave in problemi tako na ravni posameznika kot podjetij in cele družbe.

Niti polovica razpisanih mest v poklicnem izobraževanju ni pokrita. Več kot polovica mladih v Sloveniji študira. Kljub temu pa se na številne naravoslovno-tehnične smeri vpiše manj študentov kot je prostih mest. Stopamo v obdobje digitalizacije. Nove tehnologije in materiali postavljajo pred nas izzive vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih kompetenc, so se strinjali udeleženci današnje konference o kadrih in kompetencah v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Za pravočasno prilagajanje novim trendom razvoja je nujno tudi napovedovanje kompetenc za obdobje naslednjih 5 do 10 let.

2. in 3. marca je 25-članska delegacija slovenskih podjetij pod vodstvom generalne dirktorice GZS Sonje Šmuc obiskala osrednji srbski poslovni dogodek Kopaonik Business Forum 2020. Tako imenovani "srbski Davos" vsako leto v marcu v smučarski center Kopaonik privabi preko tisoč predstavnikov srbskega gospodarstva in politike, ki tri dni na številnih panelih in okroglih mizah razpravljajo o razmerah in priložnostih srbskega gospodarstva in njegove umeščenosti v regionalne in globalne poslovne tokove.

Vlada Republike Slovenije je konec februarja sprejela nov Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki določa energetske cilje, politike in ukrepe Slovenije do leta 2030. V prihodnjih dneh bo Slovenija dokument posredovala v Bruselj. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo s sprejetim načrtom lahko zadovoljni, saj so - drugače kot v verziji NEPN 4.1, ki je bila dana v javno razpravo - v njem upoštevane ključne pripombe in sugestije gospodarstva, ki smo jih izpostavljali v dialogu s pristojnimi institucijami.

Najnovejša verzija Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta 5.0 je bolj realna in jasna kot verzija 4.1, še vedno pa ne v celoti dosegljiva. Na Gospodarski zbornici Slovenije sicer določene vsebine pozdravljamo, po drugi strani pa opozarjamo na nekaj slepih peg, ki jih je pred zeleno lučjo s strani gospodarstva potrebno ponovno pretehtati.

Člani Strateškega sveta za metalurgijo (SSM) so na današnji 12. seji svoje izzive in predloge rešitev za doseganje evropskih ciljev za zeleno prihodnost do 2050, ki bodo močno vplivali na slovensko industrijo, predstavili ministroma za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku in za okolje in prostor Simonu Zajcu. Posebej so ministra, ki opravljata tekoče posle, opozorili na aktualni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

Predlog novega Zakona o varstvu okolja je do 19. februarja že drugič v javni obravnavi, saj je ministrstvo v prvem poizkusu prejelo izredno veliko pripomb na zakon. Po sedmih mesecih tišine je ministrstvo, kljub zelo obsežni tematiki, omogočilo samo skrajšano, 14-dnevno javno razpravo. Nenavadna naglica pri tako pomembnem zakonu vzbuja v strokovnih in gospodarskih krogih nezaupanje in zadržanost.