Enega ključnih izzivov za gospodarstvo predstavlja pomanjkanje novih naročil, vendar pa glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pričakuje, da bo kmalu prišlo do zasuka navzgor. Med dejavniki, ki predstavljajo največjo negotovost, izpostavlja geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter svetovne cene surovin. Intervju je objavljen v decembrski številki revije Glas gospodarstva.
Razpis v vrednosti 15,2 milijona evrov bo podprl vlaganja v popolne rekonstrukcije ali novogradnje hotelov, motelov, penzionov, gostišč, turističnih kmetij, kampov in glampingov, upravičene pa bodo zgolj visoko okoljsko trajnostne naložbe. Načrtovana vrednost naložbe mora biti vsaj 300.000 €, vsaj 50 odstotkov upravičenih stroškov mora biti namenjenih ukrepom za doseganje višje energetske učinkovitosti. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala, srednje velika in velika podjetja, višina sofinanciranja je odvisna od velikosti podjetja in lokacije izvedbe naložbe. Rok za oddajo vlog je 27. 2. 2025.
Slovenija se pospešeno pripravlja, da gospodarstvu ponudi spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, kot jih opredeljuje Platforma strateških tehnologij za Evropo (STEP). Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom in z drugimi ministrstvi načrtuje močan javni razpis za sofinanciranje projektov za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, prednostno financiranje pa zagotavlja tudi EU. To je priložnost za slovensko gospodarstvo.
Gospodarska zbornica Slovenije je konec decembra pozdravila ugotovitve Vlade RS, da »obstoječa metodologija obračunavanja omrežnine ne zagotavlja ustreznega prehodnega obdobja za poslovni odjem«. Glede na to je podprla poziv vodstvu Agencije za energijo, da »najkasneje do 8. januarja 2025 uvede način obračuna omrežnine, kot je veljal pred uveljavitvijo omenjene metodologije in nemudoma pristopi k spremembi Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje«.
Pred uradno otvoritvijo Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica – Gorica si želimo srečanja z vsemi, ki boste v času evropske prestolnice kulture razveseljevali naše goste z udobjem v nastanitvah, s kulinariko v gostiščih in restavracijah ter z doživetji narave, aktivnega in kulturnega oddiha. vabimo vas, da si rezervirate 14. januar 2025 od 14h do 17h za srečanje turističnih ponudnikov in destinacij Nove Gorice in goriške regije. Dogodek bo v veliki dvorani v pritličju Mestne občine Nova Gorica, na Trgu Edvarda Kardelja 1 v Novi Gorici.
Slovenija se pospešeno pripravlja, da gospodarstvu ponudi spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, kot jih opredeljuje Platforma strateških tehnologij za Evropo (STEP). Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom in z drugimi ministrstvi načrtuje močan javni razpis za sofinanciranje projektov za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, prednostno financiranje pa zagotavlja tudi EU. To je priložnost za slovensko gospodarstvo. Letošnji Slovenski industrijski forum se v celoti posveča razvoju strateških tehnologij: priložnostim za slovensko gospodarstvo.
V tokratni epizodi podkasta Ozadja smo se ob koncu leta ozrli na pretekle dogodke, ki so zaznamovali slovensko in mednarodno gospodarsko okolje, ter pogledali, kaj nas čaka v letu 2025. Gostja epizode je bila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, ki je z nami delila vpogled v aktualno stanje slovenskega gospodarstva in prizadevanja GZS za bolj konkurenčno poslovno okolje.
V zadnji letošnji ediciji Glasa gospodarstva smo pogledovali tudi v leto 2025. Napovedi glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca niso črnoglede: »Pričakujemo okoli 2,5-odstotno rast v 2025, zmernejšo rast plač in stagnacijo zaposlovanja.« Ocenjuje, da se bo investicijski cikel v svetovni industriji obrnil navzgor. Med dejavniki, ki predstavljajo največjo negotovost, izpostavlja geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter svetovne cene surovin.
Reprezentativne delodajalske organizacije pozdravljajo pripravo stalne sheme skrajšanega delovnega časa, vendar pa izpostavljajo, da mora biti oblikovana po vzoru drugih držav in na osnovi dobre prakse zakonov v obdobju pandemije in energetske krize. Predvsem mora obstajati možnost aktivacije ukrepa že v primeru zaznanega padca poslovanja, ne pa šele, ko bodo podjetja že primorana odpuščati.
Upad izvozne konkurenčnosti evropske industrije bo v naslednjih treh letih vplival tudi na dinamiko gospodarske rasti v Sloveniji, ki bo tako nižja kot v zadnjih letih. Vseeno pričakujemo pozitivno rast industrijske proizvodnje in blaga, predvsem zaradi visoke prilagodljivosti slovenskih podjetij in diverzificiranosti njenega gospodarstva. V svoji jesenski napovedi Analitika GZS v naslednjih treh letih pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je manj od rasti v zadnjih osmih letih (3,2 %).