S predsednikom ZRS g. Aleksandrom Štefancem smo se pogovarjali o kvaliteti računovodske informacije, o jubilejnem 25. Kongresu IRS v prihodnjem letu ter o pomembnosti promocije računovodskega poklica za mlade. Preberite tudi, kaj imata skupnega mariborski raper Emkej in ZRS. V intervjuju smo se dotaknili še Mitov in resnic o ZRS in izvedeli, kako lahko računovodski servisi še bolj okrepite svoje korenine, da boste v prihodnje še uspešnejši pri premagovanju novih izzivov. Vabljeni k branju.

Na oktobrskem 15. Zboru članov ZRS ste na okrogli mizi obravnavali aktualno temo o kvaliteti računovodske informacije. Ugotovili ste, da lahko računovodske storitve opravlja vsakdo, tudi brez ustrezne kadrovske, strokovne in informacijske podpore, brez potrebnih znanj in kompetenc. Kako to vpliva na kakovost računovodskih storitev in ugled stroke na splošno in ali bi po vašem mnenju bilo potrebno omejiti in postaviti kriterije, kdo lahko izvaja računovodske storitve?

V tem primeru lahko govorimo o negativnem vplivu na kakovost in posledično tudi na ugled računovodske dejavnosti. To, da lahko vsakdo opravlja dejavnost, vemo že od začetkov opravljanja računovodske dejavnosti in to je problem. Vedno je vprašanje, ali bi bila rešitev regulacija in glede tega, kdo jo izvaja, obstajata dva pogleda. Ali to naredimo sami ali pa dovolimo nekomu drugemu, da regulira našo dejavnost. V tem primeru je vprašanje še, koliko so tisti, ki bi regulirali to področje, dejansko usposobljeni za to. Vedno pridemo tudi do neke točke, kdo bi to pregledoval oziroma podeljeval in odvzemal licence.

Samoregulacija obstaja pri vseh uglednih institucijah, ki se ukvarjajo z računovodsko stroko v Sloveniji – npr. ZRS, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Slovenski inštitut za revizijo. Vsi imamo določene nazive, ki jih podeljujemo, in za te nazive je treba opraviti izpit in še dodatno letno izobraževanje. Mislim, da bi bila regulacija mogoče boljša, če bi pristopili z druge strani, se pravi, da bi informirali in izobrazili tudi uporabnike računovodskih storitev.

Letošnji 24. Kongres IRS je prinesel rekordno udeležbo – skupno kar 368 udeležencev, kar potrjuje njegov sloves, da velja za največji dogodek računovodske stroke v Sloveniji. Iskrene čestitke za izjemen dosežek! Na dogodku ste dobili kar nekaj pohval s strani udeležencev, predvsem za dober in kvaliteten program. Katere vsebine so jih najbolj zanimale in kaj so še posebej pohvalili? Od kod črpate ideje za oblikovanje programa kongresa?

Med najbolj cenjenimi vsebinami so tudi tako imenovane mehke vsebine, kar nas zelo veseli. Pri vsebinah se namreč ne osredotočamo samo na računovodstvo, ampak tudi na razvoj -  razvoj kadrov in naš osebni razvoj. Pomembno se nam zdi, da udeležence izobrazimo, da znajo nastopati in podati informacije na ustrezen način. Poleg mehkih vsebin pa so bila najbolje ocenjena predavanja o DDV-ju, o zalogah in o neopredmetenih sredstvih. To so sicer zelo specifične teme, ki jih običajno na kongresu ne pokrivamo. Smo pa očitno letos s temi temami zadeli in ugotovili, da ta znanja v praksi računovodjem manjkajo. Predvsem jim je treba dati znanje, na kakšen način se te stvari delajo in obračunavajo.

Ideje o sestavi programa in o temah pridejo iz več virov. Od naših članov jih dobimo že v anketah s prejšnjega dogodka, nekaj pa tudi v neposrednih pogovorih z udeleženci. Prav tako dobimo ideje za teme, ko nam člani posredujejo svoje težave med letom, nekatere od teh zaznamo tudi pri delu članov upravnega odbora zbornice.

Ko zaznamo neko težavo in vidimo, v katero smer gre razvoj računovodske dejavnosti, potem to tudi preučimo. Odločamo se o tem, ali je smiselno to temo predstaviti tudi že na kongresu ali je treba še malo počakati, da vidimo, v katero smer se bo to razvilo.

Kot primer lahko izpostavim temo kriptovalute in evidentiranje teh. V letu 2018 smo bili prvi med evropskimi servisi, ki so obravnavali to tematiko. Spomnim se, da smo imeli naslednje leto v Ljubljani mednarodno konferenco in da so bili udeleženci zelo začudeni, da smo se sploh že dotaknili te teme, ki je bila takrat še povsem nedorečena. Poskušamo slediti dogajanju in s tem biti kakšen korak pred ostalimi.

Naslednje leto nas čaka že jubilejni, 25. Kongres izvajalcev računovodskih storitev. Kaj lahko pričakujemo takrat?

Potrudili se bomo, da bo pestro in predvsem tudi strokovno zanimivo. Zagotovo bomo obravnavali spremembe davčne zakonodaje in se dotaknili področja državnih pomoči, ki jih obljubljajo zaradi energetske krize. Program bo dokončno zastavljen v juniju prihajajočega leta.

Prihodnost računovodske stroke je v veliki meri v rokah mladih, zato ZRS med drugim skrbi tudi za promocijo računovodskega poklica. Z letošnjim letom je zbornica začela z zbiranjem prijav študentov na prakso oz. delo v računovodskih servisih. Nam lahko zaupate kakšno lepo zgodbo iz te akcije?

Trenutno je na delo oz. prakso pri naših članih prijavljenih 24 študentov. Je bilo pa od naših članov lepo slišati, da bi jih bilo kar 75 % pripravljenih študenta vzeti na prakso ali delo. In kar je še lepše - kar 38 % jih je odgovorilo, da bi bili pripravljeni študenta tudi štipendirati pri šolanju. Glede na to, da je to prvo leto, odkar smo začeli s tem projektom, mislim, da ima še veliko možnosti za razvoj. Vsekakor pa računamo na glas, ki gre od ust do ust - če bodo študentje zadovoljni, bodo podali svojo informacijo naslednikom ali pa svojim sovrstnikom, kar bo prineslo še večjo bazo študentov, ki bi lahko opravljali prakso ali delo v računovodskih servisih.

Z namenom navdušiti mlade za računovodski poklic ste v sodelovanju z mariborskim raperjem Emkejem pripravili pesem z naslovom Računamo na vas. Kako ste prišli na to idejo in kako so pesem sprejeli mladi?

Ideja je prišla spontano. Sam se z njim tudi osebno poznam. Moja želja je bila, da tudi na tak način približamo poklic računovodje mladim. In kdo bi to lahko bolje naredil, kot pa nekdo, ki ga mladi poznajo. Njegova pesem Ljujezen je bila celo razglašena za popevko leta. Mislim, da je skladba Računamo na vas, ki jo je posnel za ZRS, res dobra in je dobro sprejeta, kar je bilo vidno tudi na kongresu, kjer jo je na otvoritvi odpel v živo. Mogoče pa naredimo še kakšno drugo podobno akcijo, to idejo še malo nadgradimo. Ne bo pa iz tega albuma (smeh).

Letos ste pričeli še z eno novo kampanjo, ki ste jo poimenovali Miti in resnice o ZRS. Z njo ste izpostavili nekaj neresničnih predstav o delovanju zbornice, ki ste jih skozi različne kanale zasledili v zadnjih letih. Nam lahko zaupate katero od najbolj pogostih?

Za ta korak smo se odločili zaradi tega, ker je v letošnjem letu prišlo do soočenja dveh različnih pogledov na delo zbornice. Večinoma od nečlanov smo na socialnih omrežjih zaznali in tudi dobili očitke, da našega dela ne opravljamo dobro, da se ne zanimamo za člane, da iščemo le lastne koristi. Ker pa smo računovodje ponavadi razumni ljudje, smo ta nesoglasja razčistili znotraj enega zelo pozitivnega večurnega razgovora, kjer smo na koncu prišli do zaključka, da so bile nam očitane stvari v bistvu narobe razumljene in da lahko nadaljujemo naše delo le skupaj. ZRS je organizacija, ki jo drugi sogovorniki v državi dojemajo kot nekoga, ki lahko nekaj spremeni. Vsekakor si želimo sodelovanja na vseh straneh. Če smo skupaj, smo močnejši.

Kar zadeva kampanjo Mitov in resnic o ZRS, so izstopale tri resnice. Pri prvi smo pojasnili, da se zbornica 100 % financira samo iz članarin, projektov in tržnih virov ter ne iz proračuna kot menijo nekateri. Druga resnica je, da člani upravnega odbora ZRS svoje delo opravljamo pro bono in ne prejemajo nikakršnih nadomestil za svoje delo, čeprav so nekateri mislili drugače. In pa tretja resnica glede sorazmernega plačevanja članarine ZRS. Ta se plačuje v sorazmernem delu, kar pomeni, da ni treba plačati članarine za celo leto, če je podjetje član le del leta. Marsikdo to napačno razume.  Če je, denimo podjetje član  le sedem mesecev, bo plačalo članarino za sedem mesecev in ne za celo leto.

Slogan obeh letošnjih dogodkov, Zbora ZRS in Kongresa IRS, je bil »V koreninah je moč za rast«. Prav iz tega razloga ste na Zboru članov ZRS v Laškem zasadili drevo prihodnosti vrste ameriški ambrovec. Kaj je bilo glavno sporočilo tega dejanja?

Eden izmed naših zvestih članov je drevo ameriški ambrovec hitro preimenoval v računovodski jamrovec (smeh). Sajenje drevesa je ideja, ki se je zelo dolgo premikala po moji glavi in je letos končno ugledala luč sveta. Je simbolika za naše vračilo naravi, za vso škodo, ki jo povzročamo, ali pa ki smo jo računovodje povzročali z grmadami papirjev, ki smo jih uporabljali pri našem delu. Prav tako je na nek način tudi razumevanje okolja, v katerem računovodski servisi delujemo in je v bistvu neka gesta odgovornosti. Je sporočilo o tem, kaj moramo upoštevati pri našem delu in pri sobivanju naših podjetij, v okolju, v katerem živimo. Vpeti smo tudi v družbene dogodke in  računovodski servisi lahko pri tem pomagajo ali pa na nek način vrnejo naravi.

Kako lahko računovodski servisi v prihodnjem letu še bolj okrepijo svoje korenine, da se bodo lažje spopadali s prihodnjimi izzivi?

Kot odgovor na to vprašanje lahko samo trikrat ponovim: izobraževanje, izobraževanje in še enkrat izobraževanje. To je osnova za naše korenine. Naš poklic se spreminja in vsaka dodatna znanja, ki jih lahko dodamo k osnovnemu znanju računovodenja, so vsekakor koristna in zelo uporabna pri našem delu. S tem lahko ponudimo nekaj več našim naročnikom, zelo veliko doprinesemo tudi našim organizacijam, izboljšamo klimo v podjetjih in odnose med sodelavci. V naših servisih imamo veliko dobrega kadra, ki je pripravljen prevzeti vlogo strokovnega vodje timov in na tak način tudi prenesti svoje znanje naprej, kar je recimo tudi ena izmed točk v mednarodnem kodeksu računovodij. In če želiš svoje znanje prenašati naprej, se moraš izobraževati.

Nezamarljivo pa je tudi laganje v IT opremo in informacijsko varnost.

Kakšni so cilji zbornice za prihodnje leto? Kje vidite največje izzive v letu 2023 za računovodsko stroko in kako jih boste reševali?

Cilji zbornice so načeloma vsako leto enaki: dvigovanje ugleda računovodske stroke, zadovoljevanje potreb naših članov, se pravi da jim na čim lažji, čim boljši in čim hitrejši način omogočimo razumevanje raznih težav oziroma jim pomagamo pri odpravljanju teh pri njihovem delu. Največje izzive vidimo v zaposlovanju, pomanjkanju kadra. To je največji izziv v tem, naslednjem in po moji oceni tudi v naslednjih letih. Ker poznamo količino vpisanih študentov na smeri računovodstvo, vemo, da jih ni dovolj za to, kolikor bi jih naši servisi potrebovali. Če nam bo uspelo dvigniti ugled tega poklica, bo več študentov pristopilo k študiju računovodstva. S tem bomo lahko odpravili največjo težavo, s katero se računovodski servisi srečujemo danes.