Ljubljana, 23. januar 2017 - Letnega srečanja prejemnikov certifikata Excellent SME, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), se je udeležilo 80 imetnikov tega certifikata odličnosti. Podeljene so bile nagrade 11 podjetjem in podjetnikom, ki imajo najmanj zadnji dve leti certifikat, v zadnjem letu najvišjo bonitetno oceno 10, in izpolnjujejo izbrane finančne pogoje po metodologiji družbe Coface.

Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v Višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Dvig minimalne plače bi lahko privedel do povečanja števila brezposelnih, upočasnitve zaposlovanja predvsem v storitvenem sektorju, povečanja dela na črno in nadaljnje prekarizacije. Vprašanje uskladitve minimalne plače za leto 2017 bo tema na petkovi seji ESS (20.1.2017). Kazalniki za določanje višine minimalne plače so rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarska rast in zaposlenost, pri čemer minimalno uskladitev predstavlja decembrska rast cen, ki je bila lansko leto pozitivna (+0,5 %).

Gospodarska zbornica Slovenija danes praznuje 166 let tradicije.

Odziv ZSSS na Belo knjigo je v nasprotju z interesi slovenskih davkoplačevalcev. Dodatna milijarda evrov za pokojnine in invalidnine bi nas pripeljala na prvo mesto v EU po višini teh izdatkov. To bi popolnoma zadušilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Dvanajst zahtev ZSSS deluje kot zadnjih 12 žebljev v fakirski postelji za slovensko gospodarstvo. Usmerjeni so v povsem napačno smer, stran od ustave, Evropske unije in od interesov zaposlenih v Sloveniji.«

Na Finskem so začeli socialni eksperiment: pilotni projekt o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Preučili bi obnašanje posameznikov. Izbrani državljani bi prejemali 560 evrov UTD, pa če so zaposleni ali ne. Na Nizozemskem bi ga prejemalo 2.000 naključno izbranih brezposelnih. Tudi ko bi začeli delati, bi ta denar še prejemali, vendar ne bi prejemali več nadomestila za brezposelnost. Domnevajo, da bi to spodbudilo več zaposlovanja na kratek čas. Prve države torej zelo previdno tipajo.

Pred srečanjem 20. decembra posvetovalne skupine pri predsedniku vlade na temo odprave birokratskih ovir in tujih investicij smo predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju, posredovali odprto pismo.

Ministru Koprivnikarju je glede na razmere uspelo izpogajati sporazum, ki daje vsaj nekaj upanja še, da se bomo izognili večji krizi javnih financ. Kljub temu pa je dejstvo, da vlada zelo nekorektno deli učinke gospodarske rasti.

Vlada naj končno sprejme odločitev glede trase in začne z nadaljnjimi ukrepi za čim hitrejši začetek gradnje razvojne osi na tem območju. Izpolni naj obljubo in še pred koncem leta 2016 sprejme državni prostorski načrt (DPN) za odsek Šentrupert-Velenje jug. Sprejetje DPN je namreč tudi nujna osnova za prihodnje aktivnosti, ki bi omogočale pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev za financiranje gradnje tretje razvojne osi. Nobena druga trasa ne more več biti alternativa v DPN načrtovani trasi, saj bi lahko imelo vsakršno nadaljnje odlašanje in posledično časovni zamik gradnje hitre ceste usodne posledice za naše gospodarstvo.