Ljubljana, 5. marca 2018 - Zaradi nepripravljenosti državnih organov na uvedbo novih pravil s področja čezmejnega opravljanja storitev, ki je v veljavo stopilo s 1.1.2018, so podjetja v precej negotovem položaju. Takšno stanje ogroža tako zaposlene v gospodarstvu kot gospodarstvo samo, ki si želi izvajati obveznosti skladno z veljavno zakonodajo oziroma spoštovati veljavne predpise. Nujno je vzpostaviti enoten in pregleden sistem, ki bo podjetja podpiral pri izkoriščanju novih poslovnih priložnosti v tujini.

Gospodarstvo je po dveh letih končno dočakalo sprejem podlage za spodbujanje investicij v Sloveniji. Prvič imamo zakonodajo, ki izenačuje in prepoznava pomen tako domačih kot tujih investicij, k čemur je močno prispeval glas Gospodarske zbornice Slovenije.

Sistem, v katerem mora čedalje manj aktivnega prebivalstva (vsako leto 8.000 manj) ustvarjati sredstva za rastoče skupine upokojenih (616.000), zaposlenih v javnem sektorju (177.000) in še vedno visoke številke brezposelnih (88.000), preprosto ni vzdržen. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc: »Bistveno vprašanje ni več, koliko podjetij bo uspelo prenesti še višje stroške obdavčitve in ostati mednarodno uspešnih, ampak koliko mladih bo še pripravljeno pristati na zanje tako neugodnem medgeneracijskem dogovoru.«

Uresničitev zahtev sindikatov javnega sektorja v višini 1 mrd evrov bi imela dolgoročne posledice, ki bi bremenile posameznike in celotno družbo še vrsto let.

Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje Manager, Britansko-slovenska gospodarska zbornica ter Slovensko-nemška gospodarska zbornica so danes predsednika Vlade in Vlado RS pozvale, da v poganjanjih ne popustijo v veliki večini populističnim zahtevam javnega sektorja in ostajajo v okviru javno finančnih zmožnosti, predvsem pa v okviru zmožnosti gospodarstva in zaposlenih v gospodarstvu.

Ljubljana, 1. februarja 2018– Preko 200 predstavnikov slovenskih in srbskih podjetij se je udeležilo današnjega poslovnega foruma ob četrtem skupnem zasedanju vlad Republike Slovenije in Republike Srbije. Udeležence foruma sta nagovorila predsednika vlad dr. Miro Cerar in Ana Brnabić, ki se je ob tej priložnosti vpisala tudi v knjigo častnih gostov GZS. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z Agencijo SPIRIT Slovenija, Ministrstvom za zunanje zadeve RS in Slovenskim poslovnim klubom Beograd.

Ljubljana, 1. februar 2018 – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je danes že 18. leto zaporedoma podelila zlata priznanja za odlično kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, piškotov in svežih slaščic.

Informacijska pooblaščenka: Splošna uredba, vključno z imenovanjem pooblaščenih oseb ni razlog za paniko, treba pa se je aktivno lotiti dela.

Na dan, ko so sindikati izvedli prvo v vrsti (?) napovedanih stavk javnega sektorja, se je na kraju, ki ga zaznamujejo koordinate iz naslova, razgalila bizarnost sindikalnih argumentov za višje plače v javnem sektorju. Krvavec, najpopularnejše smučišče osrednje Slovenije, je postal tarča nepregledne množice smučarskih navdušencev, ki so se morali že na tisti točki, še globoko v dolini, postaviti v vrsto za na avtobus, ki jih je potem pripeljal do nove vrste in tako naprej. Kakorkoli že razlagajo sindikalni prvaki uspešnost sredine stavke, nezadovoljstvo množice smučarskih zanesenjakov, ki so kot krivca za izjemno gnečo nemudoma razglasili javni sektor, ki je odšel »stavkat« na zasneženi in s soncem ožarjeni Krvavec, je bil prvi in najbolj neposreden odziv širše javnosti na izvedbo stavke. Žal pa so tudi resnejše analize vzrokov in posledic, ne stavke, temveč njenih posledic in morebitne uresničitve stavkovnih zahtev, obstale bolj ob strani. Predvsem mediji v javni lasti (katerih zaposleni so se seveda tudi pridružili stavki), so ustvarjali podobo javnega sektorja skozi prizmo slabo plačanih delavcev v nižjih tarifnih razredih, ki delajo v težkih razmerah, slabih odnosih in brez možnosti napredovanja. Problemov, ki so jih prikazovali in na katere upravičeno opozarjajo tudi sindikalni predstavniki, nikakor ne gre podcenjevati, saj nastajajo v ključnih procesih vsakega sistema. Brez motiviranih ljudi, ki zaupajo organizaciji, vodenju, drug drugemu, brez zavzetosti, ki jo imajo lahko le zadovoljni zaposleni, ni dobrih rezultatov, ni razvoja in je sleherna organizacija obsojena na zaostajanje in na vedno nove probleme. Ampak, reševati težave in nezadovoljstvo ene (manjše) skupine ljudi na račun druge, je to pravično in legitimno?